Slovenija

V ljubljanskem živalskem vrtu poginila dva šimpanza

STA / S.R.
24. 6. 2013, 15.38
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V ljubljanskem živalskem vrtu sta konec tedna zaradi akutne pljučnice poginila najmlajša šimpanza Titi in Joko. Znake okužbe kažejo tudi drugi šimpanzi, ki so zato na terapiji, so sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana.

Wikipedia
V ljubljanskem živalskem vrtu sta zaradi akutne pljučnice poginila dva šimpanza (simbolična fotografija).

Ob tem dodajajo, da v 40-letni vzreji šimpanzov v ZOO Ljubljana podobnega primera še niso imeli. Znaki prehlada so se pri štirih najmlajših šimpanzih pojavili minuli četrtek. Kljub takojšnjemu zdravljenju, najprej s protivnetnimi zdravili, nato še z antibiotiki in zdravili za lajšanje dihanja, se je najmlajšemu Titiju stanje močno poslabšalo in so ga oskrbniki v soboto zjutraj našli mrtvega. Preiskava pa je pokazala, da je bila zanj usodna akutna pljučnica.

Vzporedno pa se je zdravstveno stanje začelo slabšati tudi ostalim šimpanzom. Drugemu najmlajšemu šimpanzu Joku so poskušali pomagati tudi z infuzijo - ker je zavračal hrano in vodo ter kazal znake dehidracije so ga namreč uspavali -, vendar je tudi pri njem pljučnica tako napredovala, da je v nedeljo poginil.

Kot še sporočajo z Živalskega vrta Ljubljana, kažejo izrazite znake vnetja spodnjih dihal tudi ostali šimpanzi, ki so na antibiotični in protivnetni terapiji. Uvedli pa so tudi inhalacijo preko vlaženja zraka v notranjem prostoru. Trenutno je najslabše stanje pri Neži, ki je četrti najmlajši šimpanz.

Kot pojasnjuje strokovna vodja ZOO Ljubljana Barbara Mihelič, v 40-letni vzreji šimpanzov v ZOO Ljubljana podobnega primera še ni bilo. Šimpanze imajo namreč v živalskem vrtu že od leta 1974, ko sta kot prva iz živalskega vrta Corten Rene v Belgiji prišla Marko I in Mojca.

Šimpanzi so sicer zelo občutljivi na človeške viruse in bakterije. Med živalmi so namreč genetsko najbolj sorodni ljudem in zato dovzetni za človeške povzročitelje bolezni. Človeški imunski sistem je na te viruse bolj navajen, zato smo bolj odporni in jih prebolimo kot navadno virozo. Šimpanzi, katerih imunski sistem na te viruse ni navajen, pa so za okužbo izredno dovzetni. To je tudi vzrok, da je bolezen tako hitro napredovala, pojasnjujejo v ljubljanskem živalskem vrtu.

Vodja veterinarske službe ZOO Ljubljana Marjan Kastelic ob tem pojasnjuje, da so principi zdravljenja pri šimpanzih težji kot pri ljudeh, saj je treba za vsak večji poseg, kar je že dajanje infuzije ali samo merjenje telesne temperature, šimpanza uspavati. "To lahko zanj predstavlja dodatno obremenitev in tveganje, še posebej pri zelo bolnih živalih. Pri šimpanzih bi lahko šlo za respiratorni sincicijski virus," meni Kastelic. Prvi rezultati preiskav povzročitelja bolezni bodo sicer znani predvidoma danes zvečer ali v torek.

Estrada