Osrednji govornik Matija Ogrin pa je menil, da se z ignoriranjem povojne resnice po njegovi oceni država ugreza nazaj v totalitarizem. Literarni preučevalec Ogrin je najprej povojne dogodke v Kočevskem rogu označil za presežno zlo in dodal, da je Rog temeljna resničnost slovenskega naroda in države.
"Nikjer drugod med Slovenci ni bilo toliko in takega trpljenja, pa tudi takšne človeške veličine, kakor na stotinah slovenskih morišč, ki jih Rog vse skupaj predstavlja - od Primorske do Prekmurja," je opozoril Ogrin.
Nadaljeval je, da Slovenci nimajo ničesar, kar bi jih v vsej zgodovini bolj prizadelo in bolj spremenilo kakor Rog. Ničesar ni v narodu, kjer bi si tako ostro in dokončno stala vsaksebi slovenska katoliška omika in barbarstvo, civilizacija ter njeno zanikanje, je ocenil.
V Rogu se po Ogrinovih besedah z "ostro ognjeno črto" ločuje vse, kar je v stoletjih slovenskega naroda vodilo h kulturi in ohranjanju življenja, na drugi strani pa je tam dočakalo svoj vrh to, kar je po raznih poteh vodilo v razkroj omike in uničenje človeka.
Zaradi navedenega je Kočevski rog tudi v pogledu omike in kulture narodova središčna realnost in hkrati civilizacijsko ter narodnostno središče. Ker sta si v Rogu stala nasproti vera in sovraštvo do nje, pa je v tem smislu Rog tudi metafizično središče slovenstva, je izpostavil.
Pristavil je, da mora v družbenem pogledu za Slovenijo reči, da je v njej toliko demokratičnega življenja, kolikor je zavesti o tem, kaj pomeni Kočevski rog. In tudi, da bi morala biti za slovensko politiko resnica o njem enako pomembna kot demokracija. Nasprotno pa usihanje zavesti o kočevskih in drugih grobiščih ter praktično omalovaževanje njihove resnice prinaša usihanje demokracije.
Z ignoriranjem povojne resnice se v Sloveniji dogaja ravno to, je še ocenil Ogrin in povzel, da je država padla v praktični relativizem, v katerem se lahko zgodi in izreče karkoli. Nenazadnje se je s tem sama obsodila na ugrezanje nazaj v totalitarizem, s tem pa na socialne krivice, krajo skupnega dobrega in tudi na zrežirane politične sodne procese, je še menil Ogrin.
Pred njim je spregovorila zgodovinarka Marta Milena Keršič, ki je opozorila na po njenem mnenju številne nepravilnosti v družbi ter da je Slovenija dežela dveh seznamov. Predstavnik Nove slovenske zaveze Marjan Kovač pa je ocenil, da so kristjani v slovenski politiki premalo prisotni. Pozval jih je, da je politika dolžnost vsakega kristjana.
Sicer pa sta Keršičeva in Kovač podobno kot Ogrin menila, da slovenska politika pretežno ignorira vprašanje povojnih pobojev in domobranskih grobišč. Medtem pa je novomeški škof Glavan v svojem pastoralno obarvanem govoru opozoril na bratomorno vojno in vprašanje sprave. Ta bo mogoča šele, ko bodo vsi, ki ležijo v slovenskih povojnih grobiščih, dostojno pokopani, je še menil Glavan.
Ali se naša država vrača v totalitarizem?
Ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je danes potekala slovesnost s 24. obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje pred približno tri tisoč ljudmi je vodil novomeški škof Andrej Glavan.