Ustrezen kader za prosta delovna mesta s težavo najde 35 odstotkov delodajalcev, kar je največ od izbruha krize. V Sloveniji je ta delež 24-odstoten, najtežje pa je najti inženirje. Pomanjkanje kadrov negativno vpliva na poslovanje podjetij.
Glede na raziskavo skupine Manpower o pomanjkanju ustreznih kadrov za leto 2013, v kateri je sodelovalo skoraj 40.000 delodajalcev v 42 državah, pomanjkanje ustreznih kadrov na svetovni ravni beleži 35 odstotkov delodajalcev.
Največ tovrstnih težav imajo delodajalci v azijsko-pacifiški regiji, pri čemer so največji, kar 85-odstoten delež, zabeležili na Japonskem, je danes v Ljubljani pojasnila direktorica prodaje v družbi Manpower Slovenija Romana Šercelj.
Najmanj težav z zapolnitvijo delovnih mest z ustreznimi kadri imajo medtem po njenih besedah v Evropi, na dnu lestvice pa je s tremi odstotki Irska.
Globalno gledano je 54 odstotkov delodajalcev, ki težko zapolnjujejo delovna mesta, ocenilo, da ima to velik ali srednje velik vpliv na sposobnost podjetja, da se ustrezno odzove na potrebe in želje strank. Še lani je bil ta odstotek zgolj 42-odstoten.
Delež slovenskih delodajalcev - v raziskavi jih je sodelovalo 629 -, ki ima težave z ustreznim kadrom, medtem znaša 24 odstotkov, kar je dve odstotni točki manj kot lani.
Kot je pojasnila Šerčljeva, največji izziv slovenskim delodajalcem letos predstavlja iskanje inženirjev, kvalificiranih in proizvodnih delavcev.
48 odstotkov jih je ocenilo, da ima pomanjkanje ustreznih talentov velik ali srednje velik vpliv na poslovanje, 29 odstotkov pa, da vpliva ni. Negativni vpliv se sicer po njihovih pojasnilih odraža na zmanjšanji konkurenčnosti in produktivnosti podjetja ter na sposobnosti zadovoljitve potreb strank.
Najpogostejši razlog za težave pri zaposlovanju v letošnjem letu je glede na navedbe 59 odstotkov vprašanih slovenskih delodajalcev pomanjkanje tehničnih znanj oz. "trdih veščin". 27 odstotkov jih pri kandidatih pogreša "mehke veščine" oz. delovne kompetence, 20 odstotkov pa jih poroča o pomanjkanju izkušenj kandidatov. Kaže, da se izkušnje veščine in znanja kandidatov ne ujemajo s pričakovanji delodajalcev, je poudarila Šerčljeva.
Da bi premagali težave zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, se slovenski delodajalci najpogosteje poslužujejo strategije razvoja obstoječega kadra (56 odstotkov). Med njimi jih 47 odstotkov pravi, da zaposlenim nudijo možnost dodatnega izobraževanja in razvoja kompetenc.
Druga najbolj uporabljena strategija med slovenskimi delodajalci je sprememba delovnih modelov (18 odstotkov), med drugim preoblikovanje delovnih procesov (sedem odstotkov) in večja osredotočenost na izboljšanje dotoka ustreznih kadrov v podjetje (šest odstotkov).
V uporabi je tudi strategija iskanja ustreznih kadrov v doslej neizkoriščenih kadrovskih bazenih (13 odstotkov).
"Slovenski delodajalci se morajo zavedati vrednosti znanja in izkušenj znotraj svojih podjetij, poleg tega pa morajo skrbeti tudi za kadrovske bazene, ki bodo podpirali poslovne procese," je prepričana Šerčljeva.
"Dejstvo, da je brezposelnost visoka, medtem ko vsak četrti delodajalec ne najde kandidatov z ustreznimi veščinami, predstavlja velik izziv na trgu. Demografske spremembe ter neuspešno sodelovanje med izobraževalnim sistemom in podjetji sta med razlogi za omenjeno neusklajenost. Za rešitev te težave bo potrebno najprej izboljšati sodelovanje, kar bo zagotovilo prave veščine na trg dela," je sklenila.
