Danes je sicer ponovno zagotovil, da bo odškodninska shema za izbrisane postavljena do konca leta.
Virant je po koncu današnjega srečanja s predstavniki protikorupcijske komisije spomnil, da se rok za uveljavitev odškodninske sheme, ki ga je postavilo evropsko sodišče za človekove pravice, izteče 26. junija, vendar je država pooblastila državno pravobranilstvo, da zaprosi za enoletni odlog. Virant sicer domneva, da je pravobranilstvo to tudi že storilo.
Ob tem je dodal, da odlog "ne bi bil potreben, če ne bi tisti, ki so se s tem ukvarjali devet mesecev, malo prespali". "Ko sem prevzel funkcijo ministra, sem videl, da osnutka zakona še ni in seveda v tako kratkem času do sprejema zakona v DZ ni možno priti, zato se mi je zdelo primerno, da od tega trenutka naprej predvidimo neko razumno dinamiko sprejemanja zakona," je dodal.
Kot je še povedal, načrtujejo pripravo in sprejem zakonodaje do konca leta, a ker obstaja možnost veta ali referenduma si želi vlada izposlovati nekaj več manevrskega prostora. "Čeprav bi verjetno že polletno podaljšanje roka zadostovalo," je dejal Virant.
Čeprav je Virant danes dejal, da se dobi z vsemi civilnimi iniciativami, ki delujejo na področju izbrisanih, pa je Mirjana Učakar iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov za STA zatrdila, da oni niso vabljeni. Zato so Virantu svoje zahteve, ki so jih sicer oblikovali že februarja, posredovali v odprtem pismu. Med drugim zahtevajo ureditev statusa izbrisanih, opravičilo oblastnikov in uveljavljanje odgovornosti tistih, ki so izbris zakrivili.
Ob tem dodajajo še, da bi bilo prav, da bi vlada v pogovore o rešitvah vključila tudi odvetnika Andreo Sacuccija, ki je v njihovem imenu vodil tožbo pred evropskim sodiščem. Hkrati so poudarili, da je problematika izbrisanih široka in težavna zato ocenjujejo, da bi se z njo moralo ukvarjati več ministrstev, ne le notranje.
Na ministrstvu so naknadno za STA zagotovili, da je na seznamu sogovornikov, s katerimi se želi Virant srečati v torek, tudi Učakarjeva in bo na sestanek tudi povabljena.
Poleg omenjene v Sloveniji na tem področju delujejo še Civilna iniciativa izbrisanih prebivalcev in Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije.
