Nekdanji tožilec Anton Drobnič pravi, da je bil za to že skrajni čas, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik pa, da gre za pietetno dejanje. Oba pa se strinjata, da prenos kakšne vloge na spravo ne bo imel.
Dogajanje, povezano s prenosom ostankov leta 1959 v ZDA umrlega nekdanjega ljubljanskega škofa, se bo začelo v nedeljo, ko bo v Lemontu poslovilna maša, ki jo bo vodil upokojeni pomožni škof Clevelanda Edvard Pevec ob pomoči ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika in upokojenega pomožnega škofa Chicaga Johna Gormana.
Po slovesu od ameriških Slovencev bodo Rožmanove ostanke v torek prepeljali v Slovenijo, kjer ga bodo v soboto pokopali v ljubljanski stolnici v grobu slovenskih škofov, in sicer v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene.
Pokop bo potekal ob 15. uri. Na isti dan pa se bo mogoče od škofa posloviti od 9. ure dalje. Mašo ob pokopu bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres ob somaševanju škofov in duhovnikov.
Rožmanovi ostanki nazaj v Slovenijo prihajajo v spravnem vzdušju, saj kljub različnosti mnenj, ki so se v preteklosti kresala o Rožmanovi vlogi v času druge svetovne vojne, večjega nasprotovanja prenosu ni čutiti.
Za predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika gre pri prenosu in pokopu predvsem za pietetno dejanje, ki ga ne želi posebej komentirati. "O mrtvih so že stari Rimljani rekli, da se ne govori nič drugega kot dobro," je dejal za STA.
Sam tudi nima nič proti, da se omenjeni prenos in prekop opravita. "Če so se odločili, da ga pokopljejo v Ljubljani, potem je to njihova stvar," pravi.
Nekdanji generalni državni tožilec in predsednik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič ocenjuje, da je bil že skrajni čas, da se Rožmanovi vrnejo v Slovenijo. Opozarja namreč, da je od Rožmanove smrti minilo že več kot 50 let.
Kljub spravnemu vzdušju pa Stanovnik in Drobnič ne verjameta, da bi lahko imel dogodek večjo vlogo pri spravi in zaprtju tega dela slovenske zgodovine.
"To nima zveze s spravo, gre za vprašanje človeške pietete, ki narekuje, da morajo biti kosti mrtvih spoštljivo pokopane," pravi Stanovnik. Drobnič pa je opozarja, da bi lahko dogodek morda celo prispeval k ponovnim nesoglasjem glede polpretekle zgodovine.
"V normalnih družbi bi bil tak dogodek verjetno korak k spravi in pomiritvi, ker pa je pri nas ena stran še vedno zelo sovražno razpoložena, kaj bistveno na spravo ne bo vplival. Lahko se celo zgodi, da bodo to izkoristili za poglabljanje sovraštva," je za STA dejal Drobnič.
Po njegovih besedah bi bilo za spravo sicer najprej potrebno, da bi država priznala, da je bil komunizem zlo, kot tudi to, da bi miselni nasledniki nekdanje oblasti tiste, ki mislijo drugače, priznali kot normalne ljudi in se začeli z njimi pogovarjati.
Rožman se je rodil leta 1883, ljubljansko nadškofijo pa je vodil v času druge svetovne vojne. Leta 1945 je pred takratno komunistično oblastjo pobegnil v ZDA. Živel je v Clevelandu, po smrti leta 1959 pa so ga pokopali v Lemontu.
Leta 1946 ga je vojaško sodišče v Ljubljani zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem v devetdnevnem procesu obsodilo na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za 10 let in zaplembo celotnega premoženja. A je vrhovno sodišče leta 2007 na pobudo takratnega ljubljanskega nadškofa in predhodnih prizadevanj takratnega generalnega državnega tožilca Drobniča sodbo razveljavilo in jo vrnilo pred okrožno sodišče. Slednje je leta 2009 kazenski postopek dokončno ustavilo.
Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da je v sojenju Rožmanu prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka glede vprašanj sojenja v nenavzočnosti, glede vprašanj pravice do obrambe in tudi glede vprašanja, ali je bila pravna podlaga za to, da je škofu sodilo vojaško sodišče.
Z ustavitvijo kazenskega postopka je bil tudi izpolnjen pogoj Vatikana za vrnitev Rožmana v Slovenijo. To je že oktobra leta 2001 državnemu tajniku Svetega sedeža kardinalu Angelu Sodanu predlagal tedanji predsednik Milan Kučan, vendar je Vatikan želel, da se obsodba najprej umakne.
