Tehniški muzej Slovenije ob stoletnici izumitelja Petra Florjančiča danes na Bledu odpira razstavo Živeti sanje. Ta se osredotoča na inovatorstvo, ki Florjančiča spremlja od rane mladosti. Zadnja leta Florjančič biva v radovljiškem domu starostnikov in poudarja, da je imel v življenju, ki ga opisuje kot pravljico, veliko sreče.
Muzej z razstavo Živeti sanje - stoletnica Petra Florjančiča, ki jo bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli danes ob 18. uri, na ogled pa bo do 25. marca, zaključuje projekt ICYDK: Če slučajno še ne veš, ki ga je v zadnjem letu izvajal skupaj s partnerji in finančno podporo Evropskega urada za intelektualno lastnino. Cilj projekta je bilo namreč osveščanje mladih o intelektualni lastnini.
Rodil se je 5. marca 1919 na Bledu, kasneje pa živel in ustvarjal v številnih krajih po Evropi in ZDA. Florjančič je še vedno zelo aktiven, kot pravi, bo počival šele na pokopališču. Pred 15 leti se je vrnil v Slovenijo, ker je mami obljubil, da bo prišel umret na Bled. Spominja se, da mu je stričev butler Ali pred mnogimi leti na Blejskem gradu iz kavne usedline prerokoval, da bo živel toliko let, kolikor je stopnic na Blejskem otoku, torej 99. "Bal sem se že, da bom umrl, a so pod vodo našli še eno stopnico. Poleg tega je tu še zvon želja in imam še malo rezerve," se ob tej pripovedi šali Florjančič.
V mladih letih je bil aktiven športnik, glasbenik in filmski igralec, predvsem pa je bil inovator svetovnega slovesa. Ženske se mu lahko zahvalijo za elegantno pršenje parfuma in enostavno nanašanje laka za nohte, fotografi za plastične okvirčke za diapozitive in podjetniki za stroj za brizganje plastike, pojasnjujejo v Tehniškem muzeju Slovenije.
Med vojno brez dokumentov v Švico
Kot je povedala vodja projekta Irena Marušič, so vanj vključili tudi Florjančiča, ki prav danes praznuje sto let, saj se od njega lahko mladi veliko naučijo. Spomnila je, da se mu je zgodilo marsikaj, da v šoli ni blestel in je staršem s svojimi vragolijami, v katerih je bilo že moč spoznati zametke inovatorstva, povzročal ogromno preglavic. Med drugo svetovno vojno je brez dokumentov pobegnil v Švico, kjer je bil begunec in kjer je bilo vse odvisno od njega samega. Je delaven, pogumen in radoveden človek, visokih moralnih vrednot, svetovljan po duši in drzen v dejanjih.
Sam pravi, da je za njegov uspeh v velikimi meri zaslužna tudi sreča. "Imel sem največjo srečo na svetu, da sem bil vedno na pravem mestu," ob svoji stoletnici pravi Florjančič in se spominja vrste dogodkov, ki so ga pripeljali do znanih osebnosti, do slave in bogastva. Poskrbel je za približno 400 izumov, od tega jih je kar 43 prišlo do faze proizvodnje, za kar so potrebna tudi precejšnja sredstva in prava poznanstva.
Na razstavi si bodo obiskovalci lahko ogledali nekatere izdelke in del bogate dokumentacije, ki se nanaša na posamezne izume. Zagotovo pa Florjančič, tako kot številni drugi inovatorji po vsem svetu, ne bi bil uspešen brez varstva idej v obliki patentov, modelov in blagovnih znamk, so prepričani v Tehniškem muzeju Slovenije, ki je zato k pripravi razstave povabil Urad RS za intelektualno lastnino.
Pri pripravi razstave so se veliko pogovarjali tudi s Florjančičem in njegovo hčerjo Marion Florjancic, ki je tudi sama delala za svojega očeta, na katerega je bila vedno zelo ponosna. "Zelo so mi všeč njegovi izumi in vedno me je zanimalo, kako so se uresničevali in prišli v življenje," je izpostavila ob postavljanju razstave in dodala, da so k njegovemu uspehu veliko pripomogli tudi prijatelji, ki so verjeli vanj in mu dajali moč za naprej.
