Italija je v letošnji oljčni sezoni pobrala za 75 odstotkov manj plodov kot v povprečju. Gre za najhujšo izgubo v zadnjega četrt stoletja. Nič dobrega se ne piše tudi drugim vodilnim proizvajalkam oljčnih izdelkov. Bera oliv v Grčiji naj bi se zmanjšala za 42 odstotkov, na Portugalskem pa za 20 odstotkov. Italijanski kmetje, ki ocenjujejo letošnjo škodo na kar milijardo evrov, opozarjajo, da bi lahko končne številke bile še mnogo hujše.
Glavni razlog za izjemno slabo letino so ekstremne vremenske razmere. Neredno deževje, hude zime, spomladanske pozebe, močni vetrovi in poletne suše oslabijo drevesa. Tudi če si ta kasneje opomorejo, postanejo mnogo bolj dovzetna za bolezni in škodljivce.
"Vzorci, ki jih opažamo kažejo, da so te ekstremne vremenske razmere glavni razlog za nižjo proizvodnjo hrane. Temperature pod ničlo v Sredozemlju so za nas nenavadne," je za britanski časnik The Guardian dejal direktor Evro-mediteranskega centra za podnebne spremembe Riccardo Valentini.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Več poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih kaže, da bodo "tovrstni podnebni ekstremi eden izmed glavnih vplivov podnebnih sprememb. Vemo, da bo teh anomalij in ekstremov v prihodnosti vse več," dodaja Valentini, ki opozarja, da so za kmetijstvo bolj od povprečne letne temperature pomembne nenadne skrajnosti v kater koli smeri - segrevanje ali ohlajanje, zmrzal ali suša. "Trije ali štirje poletni dnevi s temperaturami okoli 40 stopinj Celzija ali 10 spomladanskih dni brez dežja, celo samo dva dneva pozebe spomladi, so [za kmetijstvo] bolj pomembni od letnega povprečja."
Povprečne temperature v Sredozemlju so se sicer povišale za 1,4 stopinje Celzija od nivojev pred industrializacijo. Padavine so se ob tem zmanjšale za 2,5 odstotka.
