Prešernov dan 8. februarja, na obletnico smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je osrednji slovenski kulturni praznik. Prvič so praznik zaznamovali leta 1945, od leta 1991 pa je razglašen za državni praznik in dela prost dan. V letu 2018 je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji 316 Francetov, ki so bili v povprečju stari malo manj kot 61 let. Od leta 1991 se sicer to ime skoraj ne pojavlja več. V letih 2011-2017 je bilo namreč rojenih zgolj pet dečkov, ki so jih poimenovali France. Sicer so zabeležili še 345 Prešernov, nihče pa se ne imenuje France Prešeren.
Pri Statističnem uradu RS so ob kulturnem prazniku zbrali nekaj zanimivih statističnih podatkov. Kot je razvidno iz statistik za leto 2017, so celotni izdatki države za kulturo znašali 199 evrov na prebivalca, vsak prebivalec pa je v kulturo v povprečju vložil 192 evrov.
V letu 2018 je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji 316 Francetov, ki so bili v povprečju stari malo manj kot 61 let. Od leta 1991 se sicer to ime skoraj ne pojavlja več. V letih 2011-2017 je bilo namreč rojenih zgolj pet dečkov, ki so jih poimenovali France. Sicer so zabeležili še 345 Prešernov, nihče pa se ne imenuje France Prešeren.
V kulturi je po podatkih iz oktobra 2018 delovalo 14.861 oseb, od tega jih je bilo nekaj več od 36 odstotkov samozaposlenih. Med petimi najbolj pogostimi poklici s področja kulture so novinarji; prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci; bibliotekarji in dokumentalisti; tehniki operaterji ter glasbeniki, pevci in skladatelji. Sicer je med kulturniki 57 odstotkov žensk in 43 odstotkov moških.
Država je v letu 2017, za katerega so na razpolago zadnje statistike, za kulturo skupno namenila več kot 410 milijonov evrov. Sredstva so bil namenjena za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva.
Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, pa je v letu 2017 znašal en odstotek. "Za primerjavo: to je v povprečju nekaj več kot polovica prispevka slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP (1,7 odstotka)," so navedli pri statističnem uradu.
Pred letošnjim in lanskim letom so sredstva za kulturo padala. Na uradu so opravili analizo celotnih izdatkov sektorja država za kulturo med letoma 2010 in 2017 ter ugotovili, da so ti izdatki leta 2010 znašali 235 evrov na prebivalca, do leta 2017 pa so padli na 199 evrov na prebivalca.
Med zanimivostmi so na uradu navedli tudi, da so v Sloveniji tri naselja z imenom Vrba, Prešernova rojstna Vrba v občini Žirovnica ter Vrbi v občinah Lukovica in Dobrna. Po Prešernu je med drugim poimenovanih 45 slovenskih ulic, 15 cest ter štirje trgi. Pesnik je bil upodobljen na bankovcu za 1000 slovenskih tolarjev, danes pa njegova podoba krasi kovanec za dva evra.
Statistiko so povezali tudi s podatkom, da naj bi Prešern umrl zaradi ciroze jeter, star 49 let. Ljudje namreč tudi danes umirajo zaradi te bolezni, v letu 2017 je bilo takšnih primerov 364.
