Se nam lahko na kratko predstaviš?
Obiskujem 4. letnik IB programa (mednarodna matura, GimB), ukvarjam pa se še z dramo (režija in igra), obožujem film, knjige in pisanje (predvsem kratkih zgodb).
Kakšna je bila tvoja vloga v kampanji Itak ambasadorjev?
Bila sem izbrana za Itak ambasadorko na področju fotografije in pri snemanju spota sodelovala kot lik fotografinje, drugače pa vso dogajanje na snemanju tudi zagrizeno lovila v fotografski objektiv. Kampanjanamrečtemelji na portretih Itak ambasadorjev in slednji so bili tako glavni subjekt fotografij, ki so nastajale med snemanjem.
Kako se soočaš z vsemi izzivi, ki ti pridejo nasproti?
Izzive si na svoja pleča večkrat nakopljem sama: režija gledališke igre in kratkega filma, organizacija TEDx dogodka, fotografija, pisanje - konec koncev tudi manjše izzive kot sta ponovno učenje kitare in španščine. Projekti mi tako predstavljajo moj vsakdan in brez vsaj enega izziva dnevno bi bilo moje življenje precej dolgočasno.
Kaj ti pomeni vsak nov izziv?
Kljub temu, da mi predstavlja predvsem karierni oziroma kulturni razvoj, pa prav vsak s seboj potegne tudi osebnostne spremembe in učenje na področju komunikacije in odnosov. Brez tega, da si postavljamo lastne izzive, primerne našim zmožnostim, pravzaprav ne moremo napredovati (oz. je napredek precej počasnejši).
Imaš mogoče kakšen trik, kako vse samozavestno opraviti in uspeti?
Neizmerno pogosti so trenutki, ko moja psiha podvrže fizični utrujenosti in ko si spanca žal ne morem privoščiti v tolikšni meri, kot bi si ga želela. Takrat se zavem dejstva, da si preprosto ne smem dovoliti, da bi odnehala, saj se mnogo projektov lotevam z željo po komunikaciji z ljudmi, ki jo vpeljem skozi umetnost. Tako me pogosto vodi prav zavedanje, da v tem nisem sama, temveč da so v igro vpleteni še ostali – in igra se mora nadaljevati.
Čemu na poti do svojih sanj najbolj slediš?
Predvsem se je vredno vedno opominjati, da se učimo skozi celo življenje. Tudi Van Gogh se je preizkušal v risanju biblijskih motivov, preden se je skozi leta preobrazil v izjemnega slikarja teme in noči.
Si do sebe pri doseganju ciljev stroga in vedno stremiš k nečemu še višjemu ali si ponosna tudi na manjše uspehe?
Zavedam se, da sem zmožna ustvariti marsikaj in jasno mi je, da za pot do teh ciljev potrebujem čas, znanje in izkušnje. Za cilje si postavljam predvsem večje projekte, do katerih lahko pridem le prek manjših uspehov – te tako cenim, saj brez njih omenjeni višji cilji sploh ne bi obstajali, vseeno pa nanje nisem pretirano ponosna. Ponos je namreč precej nevarno čustvo, ki lahko kaj hitro vodi v lenobo – svoja dela veliko raje kritiziram kot pa hvalim.
Imaš za leto 2014 kakšne posebne načrte?
Načrtov, ki jih imam za naslednje leto, je mnogo (zagon projekta UM: umetnost mladim, nadaljnjo ustvarjanje kratkih zgodb in filmov, uspešen razvoj prihajajoče fotografske serije Oblivion …), so pa prav tako kot želje (uspešen vpis na AGRFT, izdaja zbirke kratkih zgodb …), vsi povezani z umetnostjo. Moj cilj tudi naslednje leto ostaja enak: s pomočjo umetnosti seči v srca in misli ljudi, ter v njih premakniti vsaj majhen delček tistega, kar so sami že zdavnaj potisnili na stranski tir.
Sporočilo za vse mlade, ki bi radi uresničili svoje sanje?
Misel, da si največkrat prepreke na naši poti postavljamo sami, da postavljanje (pravih) vprašanj nikoli ne boli, ter da se moraš, če želiš napredovati, vedno obkrožati z ljudmi, ki ustvarjajo na tvojem področju, vendar so sami neprimerno boljši od tebe (pa čeprav je morda kdaj to težko sprejeti).
