Resnica je, da nihče ne želi izgubiti denarja. Še posebej denarja, ki je namenjen za določen dolgoročen finančni cilj - za upokojitev, poroko, nakup doma ali za šolanje otroka.
Trenutna inflacija in dinamično dogajanje na kapitalskih trgih predstavljata vsaj dva razloga, zakaj je pomembno, da vlagatelj spozna in pozna osnovne zakonitosti delovanja globalnega gospodarstva. Zgodovina nas uči, da ekonomski cikli tvorijo temelj delovanja globalnega gospodarstva. Gospodarske krize so bile in bodo sestavni del ekonomskega sistema, ki gre pa zgodovinsko gledano, v smeri razvoja in napredka. Ob tem velike nadzorne institucije z regulativami in različnimi orodji skrbijo, da delovanje sistema poteka čim bolj nemoteno in uravnoteženo. Kdaj pa ob teh ciklih pride tudi do ekonomskih anomalij in stranskih učinkov določenih izvedenih ukrepov, kot se dogaja zdaj v obliki povečane inflacije.
Kako lahko svoje premoženje zavarujemo pred višjo inflacijo in izgubo vrednosti?
Vlagatelji se lahko pred višjo inflacijo in izgubo vrednosti premoženja zavarujejo z alokacijo dela svojega premoženja v različne naložbene razrede, ki inflaciji učinkovito kljubujejo. Eden od njih so zagotovo delnice svetovnih podjetij, ki s svojimi modeli poslovanja uspešnejše prenašajo del cenovnega pritiska prodajnih cen na končne potrošnike. Med privlačnejše naložbene sektorje trenutno sodijo tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma z nadpovprečno rastjo poslovanja v zadnjih dveh letih COVID-19 pandemije. Zadnja dogajanja na trgu energentov pa so v ospredje spet potisnila panoge energije. Izven tehnološkega in energetskega sektorja ostajajo privlačne delnice farmacevtskih podjetij in podjetij široke potrošnje. Te so privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Ključno pri vsemu pa je, da vlagatelj sestavi sebi primerni razpršeni portfelj, ki vključuje več različnih panog, saj le tako lahko uspešno obvladuje dve pomembni tveganji, inflacijo in tržno tveganje.
Sledite svoji strategiji
Želela bi poudariti, da se lahko vsak privarčevani znesek primerno dolgoročno oplemeniti. Ob tem seveda vsak posameznik na svoj način pristopa k upravljanju svojega denarja. Na investiranje ali na varčevanje moramo gledati iz širšega vidika vsakega posameznika, kjer sta odločilna časovni horizont in dobro postavljena strategija, torej izbira primernih naložbenih razredov in razpršenost. Splošno pravilo določa, da daljši časovni horizont omogoča sprejetje večjega naložbenega tveganja, pomeni pa tudi manjšo občutljivost na dnevna, tedenska in mesečna nihanja izbranih naložb, kar torej znižuje tveganje portfelja. Preden določimo, koliko in kje bomo investirali ali varčevali je pomembno, da določimo svoje finančne cilje. Ker je dogajanje na trgih in volatilnost oziroma nihajnost delniških tečajev skoraj nemogoče natančno predvideti, je smiselno slediti zastavljeni strategiji, in sicer tako v času rasti kot v času popravkov ne glede na to, ali investiraš z enkratnimi zneski ali redno mesečno.
Odgovorite si na vprašanje, zakaj varčujete
Preden določimo, koliko, kje in kako dolgo bomo varčevali, je pomembno, da določimo svoje finančne cilje. To pomeni, da si odgovorimo na preprosto vprašanje, zakaj varčujemo oziroma kakšen je namen varčevanja. Vsak finančni načrt bi moral temeljiti na konceptih, kot so časovni horizont naložbe, načrtovanje tveganja, razpršenost naložb in davčno načrtovanje. Ko gre za denarne zadeve, mora vsakdo imeti svojo osnovno idejo o tem, kako naj denar, ki ga investira ali varčuje, deluje v smeri prihodnjih ciljev. To pomeni poznavanje in razumevanje temeljnih konceptov finančnega načrtovanja.
Ko se odločamo o možnih načinih investiranja ali varčevanja, se vedno vprašamo, kje in na kakšen način bomo presežna denarna sredstva plemenitili oziroma katere finančne instrumente bomo izbrali, da bodo naši finančni cilji uresničeni in da bomo imeli tudi miren spanec. Kar nekaj raziskav, ki so bile narejene v zadnjih desetletjih, dokazuje, da na dolgoročno uspešnost vlaganja in varčevanja najbolj vpliva t. i. strateška alokacija premoženja. Gre za odločitev, kako finančno premoženje razporedimo med različne naložbene razrede, kot so delnice ali obveznice. Izbira ustrezne razporeditve sredstev je odvisna od dveh ključnih dejavnikov: koliko časa boste vlagali in plemenitili vložena sredstva in koliko tveganja si lahko privoščite. Alokacijo sredstev si je zato primerneje razlagati kot orodje, ki določa razmerje (angl. Trade-off) med donosnostjo in tveganjem posameznega portfelja. Pri vlaganju v vrednostne papirje ali v vzajemne sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let. Primerno obdobje je vsaj 10 let in več. Tako je priporočljivo, da se vlagatelj osredotoči na dolgoročne cilje, ne glede na trenutno negotovost, ki tudi ne sme biti razlog, da se za investiranje ali za varčevanje ne bi odločili. Tako lahko zaključim - investirajte in varčujte modro ter preudarno in investicija naj bo takšna, da vam po skrbni analizi obeta varnost glavnice in za vas primeren donos.
Osebni arhiv
