Novice Svet24

Osebni arhiv

Dogajajo se vratolomnimi vzponi in spusti in nekatera izrazitejša gibanja trga lahko označimo tudi že kot korekcijo delniškega trga, kar pa za vlagatelje t. i. korekcije na trgih niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto.

Resnica je, da nihče ne želi izgubiti denarja. Še posebej denarja, ki je namenjen za nek dolgoročen finančni cilj - za upokojitev, poroko, nakup doma ali šolanja. Tudi letošnji volatilni oziroma nihajni trgi lahko »izdajo« tako neizkušene kot tudi izkušene vlagatelje ali investitorje. Da bi v takšnem okolju lahko dosegli svoje cilje, morajo uspešni vlagatelji ostati osredotočeni na že na začetku primerno izbrani portfelj ter na njegov potencial za prihodnjo rast.

Kako nizko se lahko delniški trgi spustijo?

Če pogledamo nazaj v preteklost, se je največji padec ameriškega delniškega indeksa S&P 500 zgodil 19. oktobra 1987 (znan kot »Black Monday« oziroma »Črni ponedeljek«), ko se je le-ta znižal za -20,47 odstotka. Naslednja največja prodaja se je zgodila 15. oktobra 2008, ko je indeks S&P 500 izgubil 9,03 odstotka. V obeh primerih je delniški trg še naprej nihal več mesecev preden je dosegel t. i. dno. Dejstvo je, da postanejo ljudje veliko bolj nenaklonjeni tveganju ko je delniški trg v t. i. medvedjem trendu. To je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic (vzajemnih skladov) znižajo za 5, 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa lahko povzroči tudi zamujene priložnosti.

Kot smo že večkrat poudarili, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata. Dejstvo je tudi, da so mnogi svoje naložbe v obdobju zadnjega medvedjega trenda prodali in sredstva plasirali ali v depozit ali v instrumente denarnega trga in tam povečini tudi ostali. Med tem pa so delniški trgi ponovno pridobili in vlagateljem na njih ustvarili lepe donose. Če pogledamo konkretne podatke, je ameriški delniški indeks S&P 500 v zadnjem medvedjem trendu dosegel dno marca 2009 in do maja 2017 se je indeks povečal za 17,8 odstotkov letno, kar je skoraj dvakrat več kot njegovo zgodovinsko povprečje, ki se giba pri 7 odstotkih.

Torej kaj lahko storite, ko se bo zgodil naslednji večji padec delniškega trga? 

Predstavila vam bom strategije, ki vam lahko pomagajo skozi turbulenco in hkrati podpirajo dolgoročno rast vašega portfelja.
Kot prvo ostanite mirni in nadaljujte z že postavljeno naložbeno strategijo, ki je seveda primerna za vas. Zakaj? Visoki nihaji ali padci cen vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov, ki povzročajo panično in s strahom prežeto prodajo, da bi omejili izgube, je napačna poteza. Pogosto takšnim tržnim razprodajam (ang. »selloffs«) sledi obdobje izrazitega povišanja cen delnic in vzajemnih skladov. Dokler se torej pametno odločate o primerni naložbi za vas, vam bo takšna naložba skupaj z vašim potrpljenjem v obdobjih povišane nihajnosti in seveda z vašo zmožnostjo prevzemanja nerealizirane vmesne izgube dolgoročno prinesla največ.
Bodite realni in ne trudite se nadvladati trg, saj je v večini primerov to le slepa utvara. Mnogi vlagatelji verjamejo, da lahko nadvladajo (premagajo) trg s strategijo »kupuj poceni in prodajaj drago«, dejstvo pa je, da zelo malo vlagateljev uspeva v teh prizadevanjih.

Naj bo vaša naložba razpršena

Razpršenost ali diverzifikacija je bistvena za ohranjanje in rast portfelja. Diverzifikacija je proces razporejanja vaših naložb med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, vzajemni skladi, nepremičnine, plemenite kovine, denar idr.).Številni upravljavci premoženja menijo, da je diverzifikacija "edino brezplačno kosilo, ki ga lahko dobite pri investiranju."

Osredotočite se na svoje dolgoročne cilje

Osebni finančni cilji se vseskozi razvijajo in prilagajajo. Za mlajše vlagatelje, ki so v svojih 20-ih in 30-ih letih, si lahko postavijo res dolgoročne finančne cilje, ki presegajo od 30 do 40 let. Za vse vlagatelje pa velja, da so ob tem disciplinirani pri varčevanju, da z leti zmanjšujejo svoj dolg in da si ustvarijo dolgotrajne prihranke ob pomoči varčevalnega načrta – takšna strategija je najboljši način za doseganje finančnih ciljev. Krize delniškega trga pridejo in grejo, vaši cilji pa najverjetneje ostanejo enaki. Pravzaprav večina ciljev nima kaj dosti skupnega s trgom. Vaš naložbeni portfelj je tako le eden od načinov za dosego vaših finančnih ciljev.

In nenazadnje izkoristite priložnosti, ko se le-te pojavijo

Tržni popravki oziroma popravki delniškega trga ustvarjajo lepe priložnosti za nakup vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov po znižani ceni. Običajno razprodajo na trgih sprožajo tržne novice, politični dogodki in nazadnje tudi napake algoritmovob trgovanju. Padec cen je torej posledica strahu in redko odraža resnično dolgoročno vrednost podjetja. Končala bi z zelo poznanim stavkom še bolj znanega finančnika Warrena Buffeta: »Bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni in pohlepni, ko so drugi prestrašeni.« ali kot tudi rad reče: »Ko dežuje zlato, postavi vedro in ne naprstnik«.