Novice Svet24

Maja letos je direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar skupaj z drugimi predstavniki družb v projektu pametnih omrežij SINCRO.GRID v Bruslju podpisal pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev. Namen projekta je omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem.

Eden od ključnih projektov

Projekt pametnih omrežij, sofinanciran v višini 40,5 milijona evrov, je sicer eden od 18 ključnih projektov, ki jih je Evropska komisija državam članicam predlagala za področje ključnih energetskih infrastrukturnih projektov. Postopek razpisa je po pooblastilu Evropske komisije izvedla agencija Inea. Z njenim direktorjem Dirkom Beckersom je Mervar pogodbo maja podpisal kot predstavnik koordinatorja projekta. Projekt SINCRO.GRID namreč koordinira in upravlja družba Eles, v njem pa sodelujejo tudi hrvaški operater prenosnega omrežja HOPS, slovenski operater distribucijskega omrežja SODO in hrvaški operater distribucijskega omrežja HEP-ODS.

Eles

Sta

Izredna pohvala

Gre za prvi projekt s področja pametnih omrežij, ki je sofinanciran iz programa Instrument za povezovanje Evrope. Agencija Inea ga je po navedbah Elesa »izredno pohvalila«, na razpisu pa je pridobil najvišje število točk. Vrednost celotnega projekta, ki po navedbah Elesa predstavlja zgled dobrega čezmejnega sodelovanja in primer dobre prakse na področju razvoja pametnih omrežij, je 88,6 milijona evrov. Na drugi razpis Evropske komisije, ki ga je lani izvedla agencija Inea, je bilo prijavljenih za 79,4 milijona evrov upravičenih stroškov, od tega bo agencija slovenskim in hrvaškim partnerjem dodelila 40,5 milijona evrov. Skupni nastop bo Sloveniji do leta 2021 omogočil koriščenje 26,9 milijona evrov nepovratnih sredstev. Namen projekta je po navedbah Elesa omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem, kar bo obstoječi infrastrukturi zagotovilo sprejemanje večjih količin električne energije iz obnovljivih virov in zanesljivejšo oskrbo z električno energijo.

Podrobna predstavitev

Projekt pametnih omrežij SINCRO.GRID so podrobneje predstavili na Elesovem družabnem dogodku ta teden v torek. Na dogodku so sicer v prvi vrsti osvetlili pomembnost vloge pametnih omrežij v okviru Energetskega koncepta Slovenije (EKS). »Ker je EKS brez dvoma najtežje pričakovan dokument slovenske energetike, želimo, da se kompas slovenske energetike usmerja odgovorno, preudarno in modro. Eles prenaša energijo in ohranja ravnovesje. Naša odgovornost nam narekuje poslanstvo, v okviru katerega želimo, da je slišan vsak sogovornik, upoštevan vsak strokovnjak in da so naše odločitve sprejete skupaj, v duhu odgovornosti in koristnosti,« so poudarili v Elesu. Dogodek se je začel s predstavitvijo direktorja Elesovega področja za strateške inovacije mag. Uroša Salobirja, ki je predstavil omenjeni odmevnejši projekt SINCRO.GRID. Zgodba tega projekta se sicer začne z decentralizacijo in ima veliko dimenzij. Za Eles je ta projekt pomemben predvsem z dveh vidikov: zelo pomembnega povečanja deleža OVE in spremembe vloge odjemalca iz pasivnega spremljevalca dogajanja v aktivnega udeleženca elektroenergetskega sistema. Decentralizacija kot taka ima veliko vplivov na elektroenergetski sistem in je zelo pomembna, saj je ključna sprememba pretokov, ki so vse bolj nepredvidljivi. Sistemske elektrarne obratujejo vedno manj, sistemskih storitev pa bomo potrebovali vedno več. Njihov dolgoročni cilj, povezan z decentralizacijo, je nemotena oskrba z električno energijo ob vedno večjem deležu OVE. Partnerji pri projektu se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, katere omejitve lahko odstranijo na poti do tega pomembnega cilja. To so prožnost jalove moči, termična zmogljivost daljnovodov in fleksibilnost delovne moči.

Eles

Predstavili svoje poglede

Dogodek se je nadaljeval s pogovorom z direktorjem družbe Eles mag. Aleksandrom Mervarjem, pozneje pa so na okrogli mizi sogovorniki predstavili svoje poglede na EKS. Mervar je poudaril, da se Eles zaveda, da gre pri projektih pametnih omrežij za uporabne projekte, ki imajo čezmejne vplive. Zaveda pa se tudi, da gre za velika tveganja. Ker so v družbi že leta 2012 začrtali smer, se zavedajo, kaj jih čaka, zato bodo leta 2030 pripravljeni. So pa po njegovih besedah na prelomnici, ko bo to treba storiti še na strani distribucije. Mervar je dodal, da je razvoj tehnologij velik in se še razvija, zato moramo biti pripravljeni, ter da prehitevanje drugih ni smiselno. Po njegovem prepričanju so pametna omrežja zadovoljivo vključena v EKS, Državni razvojni energetski načrt, ki bo naslednji pomemben dokument, pa bo moral še podrobneje opredeliti to področje. Dr. Igor Papič, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in tudi predsednik slovenske nacionalne Platforme za pametna omrežja, je v nadaljevanju okrogle mize povedal, da so se ti projekti začeli prav tu. Ob začetku so najprej člani platforme druge prepričevali o potrebah po demonstracijskih projektih, danes pa energetika narekuje, kaj je treba narediti, kar jih zelo veseli. Poudaril je, da se bodo novi projekti odvijali, vseeno pa morajo biti ti ekonomsko upravičeni. Pomembno pa je v to zgodbo umestiti tudi slovensko industrijo.

Največja dodana vrednost

Sta

Okrogli mizi je prisostvoval tudi direktor družbe SODO mag. Matjaž Vodušek, ki je med drugim povedal, da imamo v sedanjih dokumentih nastavek enotnega koncepta pametnih omrežij v Sloveniji. Pomembni vprašanji sta predvsem upravljanje omrežij s tehnološkega vidika in upravljanje omrežij na strani odjemalcev. Da lahko to kvalitetno upravljamo, pa moramo obvladovati podatke. Zato je največja dodana vrednost teh omrežij optimizacija. Predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob je spomnil, da obstoječi sistem deluje na stabilnosti, pametna omrežja pa prinašajo vse več malih odjemalcev. Smo na robu energetske revolucije in le še vprašanje časa je, kdaj se bo plaz sprožil. Opozoril je na pomanjkanje zavedanja distribucije, kaj odjemalec hoče. Ti so namreč po njegovem precej ozaveščeni in bodo posledično želeli sami upravljati s svojo energetiko, v elektroenergetskem sistemu pa bo to pomenilo motnjo s strani aktivnega odjema. Vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan dr. Stane Merše je dejal, da pri uporabi pametnih števcev v Sloveniji napredujemo, nam pa v primerjavi s tujino še kar nekaj manjka do tam, ko bo uporabnik vedel, kaj potrebuje, kdaj in na kakšen način.

Projekt pametnih omrežij je eden od 18 ključnih projektov, ki jih je Evropska komisija državam članicam predlagala za področje ključnih energetskih infrastrukturnih projektov.

Ni edini projekt

Mag. Uroš Salobir je na okrogli mizi povedal, da projekt SINCRO.GRID ni edini projekt pametnih omrežij, ki mu v Elesu posvečajo veliko pozornost. Pri izbiri pa je Eles selektiven. Inovacij vnaprej ni mogoče predvideti, pomembno vlogo pri tovrstnih projektih igrajo tudi poslovni modeli. Jurij Klančnik, namestnik direktorja in direktor Področja za obratovanje, je povedal, da so osnova za zanesljivo obratovanje dober nadzorni sistem, ki omogoča celovit pregled nad elektroenergetskim sistemom, s tem povezani pametni števci in telekomunikacijsko omrežje, ki omogoča prenos podatkov do tega sistema, ter ustrezna višina sistemskih storitev. »Eles igra na področju zagotavljanja sistemskih storitev proaktivno vlogo, saj se povezuje v trg sistemskih storitev z drugimi sistemskimi operaterji. Na področju terciarne rezerve smo uspešno podpisali sporazume o delitvi rezerve znotraj bloka Slovenije, Hrvaške in Bosne ter sporazum o delitvi rezerve s sosednjim operaterjem TERNO, kar nam omogoča, da smo lahko v Sloveniji zakupili manj terciarne rezerve, konkretno namesto 550 MW 250 MW. Na področju sekundarne smo implementirali sistem kompenzacij INC in prehajamo na vseevropski model kompenzacij IGCC,« je navedel.  Napovedal je tudi, da na področju terciarne vključujejo tudi uporabnike in odjemalce omrežja v okviru storitve DSM, ki že danes nudijo 20 MW terciarne rezerve. V okviru razvojnih (FutureFlow) in implementacijskih projektov (PICASSA) delajo v smeri vključitve odjemalcev v sistem sekundarne regulacije, namreč prihodnost je zagotovo v smeri, da pasivne odjemalce spremenimo v aktivne, ki bodo lahko sodelovali pri nudenju ustreznih sistemskih storitev.

Mednarodno prizorišče

Direktor Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja in predsednik Slovenskega združenja CIGRÉ-CIRED mag. Marko Hrast pa je zbrane na dogodku seznanil, kaj so trenutno najbolj aktualne teme na mednarodnem prizorišču. Ob tem je opozoril, da je pomembno, da gre razvoj elektroenergetskega sistema naprej paralelno v vseh elementih, da se v vse segmente sistema investira približno enak delež, sicer lahko namreč elektroenergetski sistem postane nestabilen.