Bil je sodnik na Ustavnem sodišču SFRJ v Beogradu, po osamosvojitvi Slovenije pa tudi prvi predsednik državnega sveta, poroča Dnevnik. Star je bil 93 let.
Mladost preživel v taboriščih
Ivan Kristan, rojen v vasi Arnovo selo pri Artičah, je mladost preživel v osmih izgnanskih taboriščih po vzhodni in srednji Nemčiji. Po vrnitvi v Slovenijo je končal gimnazijo v Brežicah, po opravljeni maturi leta 1951 pa se je vpisal na študij prava na ljubljanski pravni fakulteti. Diplomiral je leta 1957, doktoriral pa leta 1965.
Med študijem je bil zaposlen kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in pri Ljudski pravici.
Leta 1967 se je zaposlil na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1977 pa je postal redni profesor. Na pravni fakulteti je predaval ustavno pravo Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in primerjalno ustavno pravo, na filozofski in na teološki fakulteti v Ljubljani pa družbeno ureditev SFRJ.
V letih 1981-1985 je bil dekan pravne fakultete, v letih 1985-1987 pa rektor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Prvi predsednik državnega sveta
V letih 1987-1991 je bil sodnik Ustavnega sodišča SFRJ v Beogradu. Leta 1990 je dosegel, da ustavno sodišče ni sprejelo začasne odredbe zoper zakon o plebiscitu, tako da se je plebiscit v Sloveniji 23. decembra 1990 zgodil brez zapletov. Leta 1991 je na Ustavnem sodišču Jugoslavije dosegel, da je sodišče začelo postopek o umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije.
Med letoma 1992 in 1997 je bil prvi predsednik državnega sveta.
Glavne teme njegovih raziskav so bile nacionalno vprašanje, federalizem, problematika parlamentarizma (problem dvodomnosti) in problematika človekovih pravic.
V zadnjem času si je prizadeval, da bi DZ sprejel akt o notifikaciji nasledstva Slovenije po Jugoslaviji zaradi Avstrijske državne pogodbe.
Leta 2003 mu je bil podeljen naziv zasluženega profesorja ljubljanske univerze.
