Televizijka Irena Shyama-Hlebš ima zelo rada noč in vse, kar se dogaja ponoči. »Noč je moj čas. Čas, ki resonira z mano, spodbuja lucidne misli in ustvarja posebno mistiko. Ponoči ni motečih faktorjev dnevnega pogona, čutim, kot da se sprosti neka drugačna energija, ki me pomirja. Ko vodim večerna športna poročila, pridem domov malo pred polnočjo in pogosto grem takrat na sprehod na Golovec. Tudi gozd ima ponoči drugačno vibracijo, se pa tudi zgodi, da me kaj prestraši. Logično, tema, tišina, gozd. Um mi včasih iz neke povsem normalne oblike grma, na katerega v nočnem času, sploh, ko je nebo jasno, luna pa svetla, sence padejo drugače, ustvari različne oblike, ki spominjajo na čudne ljudi ali živali,« opiše Irena svoje nočne pohode, s katerih je tudi kdaj pa kdaj prestrašena zbežala nazaj domov. A to še ni vse! Všeč so ji tudi grozljivke, čeprav jih sama nerada gleda.
»Srhljivke in kakšne psihološke trilerje sicer rada pogledam, a ker imam res fantazijski um, se tem žanrom, če sem sama, ponoči raje izognem. Me je bilo kdaj že tako strah, da si skoraj na WC nisem upala.«
