Na območju koprske policijske uprave, ki izstopa po številu ustavljenih ilegalnih prebežnikov, so letos do prvih dni decembra obravnavali 128 osumljenih, ki so sodelovali pri organiziranju in tihotapljenju prebežnikov. Do 9. decembra so zaznali 132 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, v enakem obdobju lani je bilo takšnih kaznivih dejanj 207, prijeli pa so 129 osumljenih. Do začetka letošnjega decembra so policisti in kriminalisti na koprsko sodišče s kazenskimi ovadbami odpeljali 79 osumljenih, preiskovalni sodniki in sodnice so pripor odredili za 68 ljudi. Samo novembra so na zaslišanje odpeljali sedem osumljenih, ki so končali za zapahi. Med storilci izstopajo predvsem državljani Kosova, Hrvaške, Italije, Srbije in Slovenije, nam je pojasnila Anita Leskovec s koprske policijske uprave.
Že trikrat obsojen zaradi poslov s prebežniki
Med tistimi, ki so se letos znašli v priporu, je tudi Fadil Buzoku, 54-letni državljan Kosova, prosilec za mednarodno zaščito, ki naj bi živel v azilnem domu v Ljubljani. V zadnjih treh letih je bil zaradi poslov z ilegalnimi prebežniki obsojen že trikrat. Prvič leta 2018, ko si je prislužil pogojno kazen, drugič leto kasneje, ljubljansko sodišče mu je takrat pogojno kazen preklicalo in mu prisodilo enotno kazen 23 mesecev zapora.
Deset mesecev po pogojnem odpustu pa so ga policisti prijeli pri odcepu za Gabrovico. V bližini Črnega Kala je v ford mondeo sprejel pet turških državljanov, ki bi po prihodu na cilj organizatorjem za pot plačali od 5500 do 6000 evrov. Buzoku se je za zapahi tako znova znašel v začetku marca.
Na koprskem okrožnem sodišču je maja priznal krivdo, obžaloval in obljubil, da je tokrat res zadnjič ponovil takšno dejanje. Čeprav je državna tožilka zanj predlagala tri leta zapora, mu je sodnik ob omilitvenih določilih prisodil leto in sedem mesecev zapora ter tisoč evrov denarne kazni. Ni pa mu izrekel izgona iz države, ker še ni bilo odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Pri odmeri kazni je sodnik upošteval obtoženčevo priznanje in obžalovanje, pa tudi to, da je dejanje storil v stiski. Obtoženi je opisal svoje zdravstvene težave in zatrdil, da službe ni mogel dobiti tudi zaradi prejšnjih obsodb.
Na sodbo sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba
Tožilka je višjim sodnikom predlagala, naj sodbo razveljavijo in vrnejo v ponovno sojenje. Oporekala je predvsem nizki kazni, ki jo je sodnik obtoženemu izrekel ob upoštevanju omilitvenih določil, čeprav sodišče posebnih olajševalnih okoliščin ni ugotovilo.
Višji sodniki so se med drugim strinjali, da sodnik obteževalnim okoliščinam ni dal ustrezne teže, saj je bil Buzoku že dvakrat obsojen zaradi enakega kaznivega dejanja, in to v času, ko je imel status prosilca za azil. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od treh do desetih let zapora. Olajševalne okoliščine, ki jih je obtoženi našteval, pa lahko vplivajo le na to, ali naj bo kazen znotraj predvidenega razpona manjša, so opozorili višji sodniki v sodbi.
Po prestani kazni še izgon iz države
Strinjali so se s tožilko glede predlagane kazni in Buzokuju prisodili tri leta zapora, pri čemer so upoštevali, da je že tretjič ponovil enako kaznivo dejanje in da je pri vseh deloval v sostorilstvu. Izrekli so mu tudi dve leti izgona iz države in mu vzeli mobilni telefon, ki ga je uporabljal pri kaznivem dejanju.
