Tožilstvo Hrovatu očita, da je 12. aprila 2017, ko se je brez soglasja Triglavskega narodnega parka (TNP) skupaj s skupino prostovoljcev lotil urejanja poti v Malo Pišnico, z bokom z ozke poti odrinil naravovarstvenega nadzornika TNP Rada Legata, ko je ta skupaj z drugimi nadzorniki zoper udeležence čistilne akcije izvajal prekrškovni postopek. Legat je ob tem padel po strmini in utrpel obtolčenino zapestja ter rame.
Eno ključnih vprašanj sodnega postopka zoper Hrovata je pravna kvalifikacija kaznivega dejanja kot preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Sodnica Marjeta Dvornik je na prvem sojenju leta 2019 ocenila, da je Hrovat res s fizično silo spodnesel Legata, ko je ta želel preprečiti nadaljevanje urejanja poti, vendar pa, da ta v tistem trenutku ni več izvajal nobenega uradnega dejanja, saj so pooblastila nadzornikov samo identificiranje in izrek globe, ne morejo pa preprečiti dejanja.
Višje sodišče v Ljubljani je nato lani oprostilno sodbo kranjskega sodišča razveljavilo in mu naložilo, naj še enkrat pretehta, ali je Legat v trenutku, ko je prišlo do spornega dogodka, opravljal uradno dejanje ali ne. Tožilka Lea Martinjak je tudi v ponovljenem sojenju vztrajala, da je šlo za uradno dejanje, saj so nadzorniki začeli prekrškovni postopek, incident pa se je zgodil, ko so čakali policijo, ker se udeleženci akcije niso želeli identificirati.
Vendar je sodnica Polona Kukovec v svoji sodbi sledila navedbam zagovornika Luke Podjeda, da obdolženi z nobenim svojim ravnanjem takrat ne bi mogel izpolniti znaka očitanega kaznivega dejanja, torej preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Kot je ocenila, incident namreč ni vplival na prekrškovni postopek.
2100 evrov denarne kazni
Za razliko od Dvornikove pa Kukovčeva s tem Hrovata ni oprostila, temveč se je odločila za prekvalifikacijo kaznivega dejanja iz preprečitve uradnega dejanja uradni osebi v grožnjo, za katero sta zagrožena denar kazen ali do pol leta zapora. Hrovatu je naložila plačilo 2100 evrov denarne kazni.
Kot je povedala Kukovčeva, je namreč sodni senat zavzel stališče, da je dokazni postopek potrdil, da je Hrovat nepričakovano in sunkovito z bokom zadel Legata, tako da je ta izgubil ravnotežje in padel šest metrov globoko v ruševje. "Izpovedbe prič so bile sicer nasprotujoče, vendar pa senat presoja, da oškodovanec ni imel nobenega razloga, da bi se sam vrgel na hrbet po brežini navzdol, kot so zatrjevali udeleženci akcije," je izpostavila sodnica.
Presodila je, da bo izrečena denarna kazen dosegla svoj namen, da bo obtoženi v prihodnje vzel na znanje, da mora upoštevati odločitve uradnih oseb, ki imajo pooblastila za izvrševanje svojih nalog in se jim podrediti. Hrovatu je naložila tudi, da mora oškodovancu za prestani strah plačati 500 evrov.
Tako obramba kot tožilstvo napovedala pritožbo
Tožilka, ki je predlagala desetmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, s sodbo ni zadovoljna. Ne strinja se s kvalifikacijo kaznivega dejanja, pa tudi izrečena kazen se ji zdi premila, saj bi, kot je opozorila, Legat pri padcu lahko utrpel hude telesne poškodbe ali se celo ubil.
Z razsodbo pa ni zadovoljna niti obramba. Hrovat namreč ves čas vztraja, da se Legata ni niti dotaknil. "Očitanega dejanja nisem storil in nobene povezave nimam s stvarmi, ki so se znašle v obtožnici. Izrekam se za popolnoma nedolžnega," je Hrovat ponovil v zaključni besedi. Ob tem je spomnil, da ni bil še nikdar kaznovan in v nobenem kazenskem postopku.
