Peterica je bila na prvi stopnji spoznana za krive trgovine z ljudmi. Dobri dve leti po njihovem razkrinkanju je bil prvoobtoženi Allen Cvek obsojen na štiri leta zapora, njegov brat Tomislav ter Tajvanci Chung Chen Wei, Hsu Tzu Hsiang in Hong Peng Syuan pa so dobili vsak po dva meseca nižjo kazen.
Na sodbo sta se pritožila tako obramba kot tožilstvo, ki je sodišču predlagalo, naj tujce in Allena Cveka obsodi na osem let in pol zapora, Tomislava Cveka pa na osem mesecev nižjo kazen. Kot je pred včerajšnjo obravnavo za STA povedal Cvekov zagovornik Janez Lovrec, obramba izpodbija tako dejansko stanje kot tudi procesne kršitve v postopku. V pritožbi zatrjujejo, da Cvek sploh ni vedel, kaj se je v hiši, kjer naj bi bil klicni center, dogajalo, to pa po mnenju Lovreca pomeni, da sploh ne more biti podan naklep za izvršitev očitanega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.
Po mnenju obrambe kvečjemu goljufija
»Prav tako tudi samo kaznivo dejanje kot tako ne izpolnjuje elementov trgovine z ljudmi, pač pa bi lahko kvečjemu šlo za izvrševanje goljufije. Tujci, ki so prihajali v Slovenijo, zagotovo niso bili žrtve trgovine z ljudmi, pač pa so dobro vedeli, zakaj so prihajali, in so to počeli zavestno, saj so se nekateri tudi vračali,« je dejal Lovrec, ki zato skupaj z ostalimi zagovorniki višjim sodnikom predlaga oprostilno sodbo. Tožilka Podgorelčeva navedbe obrambe v celoti zavrača kot neutemeljene, ker pa je sodni senat pod vodstvom sodnika Boštjana Polegeka obdolženim prisodil po njenem mnenju prenizke zaporne in denarne kazni, je tudi sama vložila pritožbo na izrečeno sodbo.
Izkoristili naj bi najmanj 63 ljudi
Trije tajvanski državljani so zaradi begosumnosti v priporu že od aretacije januarja 2018, torej skoraj tri leta, medtem ko se Slovenca večji del sodnega postopka branita s prostosti. Vsem obtožnica očita, da naj bi od novembra 2015 do prijetja na različnih lokacijah po Sloveniji in v Zagrebu vzpostavili nezakonite klicne centre, v katere so zaprli najmanj 63 Tajvancev. Ti naj bi bili prisiljeni vzpostavljati telefonske stike z Azijci in jih napeljevati v nakazila denarja, češ da so na njihovih mobilnih telefonih odkrili nezakonite vsebine. Za delo so jih novačili z obljubami dobrega zaslužka, ob prihodu v Evropo pa so jim odvzeli dokumente in mobilne telefone ter jim omejevali gibanje. Po navedbah tožilstva so obtoženi v žep pospravili najmanj 370.000 evrov.
