Mnenja o tem, kako ZDUS opravlja svojo vlogo v prizadevanjih za kvalitetno in humano skrb za starejše med epidemijo, so različna. Ni skrivnost niti, da je do njihove (ne)angažiranosti nekoliko zadržano stanovsko društvo Srebrna nit, poslanstvo katerega je tudi skrb za dostojno in kakovostno starost.
V omenjenem društvu pravijo, da ZDUS navzven ne kaže, da bi se povsem zavedala, kakšne so trenutne razmere in v njih njena vloga. »Mi neprestano spremljamo, kaj se dogaja med starejšimi Slovenci, kakšno je stanje po domovih, kaj v zvezi s starejšimi in epidemijo uveljavlja vlada. Na voljo smo celo po telefonu in elektronski pošti, kamor se nam ves čas upokojenci tudi dejansko javljajo s pretresljivimi zgodbami o tem, kako hudo jim je, ko se jim je z epidemijo tako spremenilo življenje, da jih je strah za svoje zdravje, da se počutijo, kot da jih je, kot že tolikokrat prej, država pustila na cedilu,« je dejala predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.
Razmere v domovih so zahtevne
Okuženih je okoli 2000 stanovalcev; virus je namreč od marca do zdaj vdrl že v več kot 85 odstotkov domov starejših po Sloveniji. Najhujši je podatek, da je smrtnost v DSO (domovih starejših občanov) kar 25-odstotna. Od marca do začetka novembra je zaradi covida-19 umrlo več kot 600 ljudi, od tega je več kot polovica žrtev koronavirusa iz domov starejših. Po mnenju Srebrne niti je zato treba obolele in zdrave stanovalce ločiti, vendar naj obolelih ne bi nameščali v hale, zabojnike ali druge zasilne prostore, šolske telovadnice, kakor se to izvaja zdaj, ampak raje v bolnišnice, zdravilišča in hotele. »Starejši se ne strinjamo, da je najboljša rešitev za okužene in bolne v domovih starejših in sorodnih zavodih najbližja telovadnica. To je diskriminacija starejših v najhujši obliki, starizem, da ne rečemo tihi genocid,« je povedala Marolt Medenova in poudarila, da bi se lahko za ureditev dostojnega in varnega bivanja okuženih starejših bolj zavzela tudi ZDUS.
Na kritiko se je zveza odzvala
V svoj zagovor so povedali, da so okoliščine namestitev starejših v športne objekte preverili. »Seznanili smo se s tem, kakšno je okolje, kakšni so prostori, kako je s starejšimi, ki so premeščeni. Ravno tako smo opravili razgovore z direktorji domov, župani in seveda stanovalci. A glej ga, zlomka, ljudje so zadovoljni, pravijo, da je zanje dobro poskrbljeno tako glede higiene kot vsega drugega, čeprav bivajo v prostorih, kjer je zdravstvena nega pomanjkljiva. So pa na toplem, dobijo zdravila, hrano, in kar je najvažnejše – niso sami,« je dejala podpredsednica ZDUS Vera Pečnik.
Pečnikova se je odzvala tudi na očitke, da je njihova vloga ta hip medla. »V Zvezi društev upokojencev Slovenije smo vedno podvrženi kritikam. Največkrat te letijo na vodstvo zveze. Seveda je to razumljivo, saj zastopamo najštevilnejšo populacijo in zagovarjamo pravice upokojencev, posledično tudi tistih, ki niso naši člani. ZDUS ima okoli 200.000 članov, vseh upokojencev pa je več kot 620.000. Največji kritiki našega dela pa so v večini primerov tisti, ki niso naši člani in ne poznajo narave našega dela,« je poudarila.
Kaj ste naredili vi?
Izpostavila je, da zdaj ni čas za iskanje napak, »ni čas, da bi kritizirali kar vsevprek. Z vsemi močmi moramo poskrbeti za najranljivejše skupine, a ne na tak način. Raje pomagajmo in ne kritizirajmo nepreverjenih informacij. Če kdo zmore, ima čas in voljo, se lahko javi kot prostovoljec in ponudi pomoč. Naši člani – prostovoljke in prostovoljci, vključeni v program Starejši za starejše, pomagajo skoraj 190.000 starejšim od 69 let, ki so živijo sami. Pomoč nudijo tudi tistim, ki niso naši člani in jo potrebujejo. Na tem področju smo naredili veliko, zato pozivamo tiste, ki nas tako glasno in neumorno kritizirajo, naj se nam pridružijo, pomagajo v domovih, in jih sočasno sprašujemo, kaj so naredili, da se je stanje izboljšalo,« je njihov odziv.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
