Sodni senat koprskega sodišča je Krašovcu konec leta 2018 prisodil petletno zaporno kazen. Nekdanji Krašovčev pomočnik in izvršni direktor za načrtovanje in nadzor Zorko Kenda je dobil štiri leta in pol zaporne kazni, prav tako takratni izvršni direktor za raziskave, razvoj, nabavo in prodajne aktivnosti Dario Šik. Takratnemu izvršnemu direktorju za finance Vladimirju Bukviču pa je senat za obe kaznivi dejanji, goljufijo in pranje denarja, izrekel enotno kazen šestih leta zapora in plačilo 24.900 evrov.
Cimosu je senat naložil plačilo 800.000 evrov enotne denarne kazni. Tudi družbo je namreč spoznal za odgovorno goljufije v škodo Evropske unije in pranja denarja.
Vtis o vnaprej ustvarjenem mnenju
Obramba obtoženih se je na odločitev pritožila, višje sodišče pa je pritožbi ugodilo. Kot je po poročanju časnika med drugim zapisalo v utemeljitvi, se je koprsko sodišče v sodbi na več mestih sklicevalo na priznanje krivde obsojenega nekdanjega direktorja koprske enote Sieva Janeza Gradiška in drugih pomagačev. Glede na to, da je tožilstvo utemeljenost obtožbe opiralo na enake dokaze zoper vse obtožene, pa vse to lahko v objektivnem pogledu ustvari vtis o vnaprej ustvarjenem mnenju predsednika in članov senata o krivdi obtoženih, so zapisali višji sodniki. S tem pa lahko po njihovi presoji nastane dvom v nepristranskost sojenja.
Četverica bo tako na ponovljenem sojenju sedla pred popolnoma spremenjen senat.
Stare prodali kot nove
Sojenje v zadevi je steklo maja 2017, tožilstvo pa je vpletenim očitalo goljufijo v škodo EU s prebarvanjem starih strojev. Nekdanji vodilni v Cimosu, hčerinski družbi Sieva in razvojnem centru Simit naj bi se dogovorili, da denarja, s katerim bi morali kupiti nove stroje za razvojno-raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, ne bodo porabili za to, temveč da bodo prikazali nakup obstoječe, rabljene opreme Cimosa in Cimosa Tam kot nakup nove opreme.
Stroje naj bi tako prodali Cimosovi hčerinski družbi Cimat, nato pa to družbo izbrali kot dobavitelja, prek katerega bi stare stroje družbama Sieva in Simit prodali kot nove. Po mnenju tožilstva so zamolčali, da so zgolj obnovili in prebarvali staro opremo.
Na računu družbe Sieva se je tako znašlo 3,2 milijona evrov, približno 2,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nekaj manj kot pol milijona evrov iz državnega proračuna. Na račun Simita iz Kidričevega pa so prenakazali nekaj manj kot dva milijona evrov. EU je za projekta družbe Sieva in razvojnega centra Simit zagotovila 85 odstotkov denarja, slovenski proračun pa 15 odstotkov.
