Črna kronika

Nočne bitke Saše Lendero

Sonja Javornik
21. 7. 2020, 12.00
Deli članek:

★★★ REVIJA NOVA ★★★

oa
Za Saško Lendero so bile Oliverjeve pesmi "čudovite zvezde" njene mladosti.

Priljubljena pevka Saša Lendero ima nove nočne aktivnosti! In ne, te niso povezane z dogajanjem v spalnici, ampak – presenetljivo, kajne – z vrtom! Odkar se je bolj posvetila vrtnarjenju, je spoznala, da se delo na vrtu ne konča z nočjo – vsaj ne za tiste vrtnarje, ki ne bi radi, da jim polži požrejo vso solato!

Osebni arhiv
Saša lendero mama

Lenderova je lani po dolgi bolezni izgubila mamo. Mama je bila tista, ki je prej bila glavna vrtnarka pri hiši, ker pa je Saški zelo pomembno, da se z družino prehranjujejo čim bolj zdravo in kakovostno, je po njeni smrti prevzela vse obveznosti na vrtu. »Zdi se mi, da je treba nadaljevati tradicijo, tako da možnost, da ne bi več bilo vrta, itak ni prišla v poštev,« pravi Saška, ki je sicer vsa leta gledala mamo, kaj počne na vrtu, ampak seveda ni bila tako pozorna na vse podrobnosti, zato se kot novopečena vrtnarica spopada s povsem novimi izkušnjami.

Osebni arhiv
"Zakaj se nekateri bojijo rojstnih dni? Z vsakim letom postajaš modrejši, bolj izkušen, bolj ljubeč, bolj razumevajoč in bolj zrel."

Med te nove izkušnje spadajo ne samo spoznavanje rastlin in proučevanje, koliko jih je treba zalivati, kako se sadi, kdaj se obira …, ampak tudi spoznavanje živalskih vrst, ki oblegajo njen vrtiček. Med temi so, vsaj letos, najbolj nadležni polži, ki se radi mastijo s slastno solato.

»Zdaj imam nove nočne aktivnosti. Vsak večer okoli 23. ure grem na vrt in potem pobiram polže. Vojno s polži se grem. Kar zmešalo se mi bo!« je potožila pevka, ki pred tem z Mihom pelje na sprehod kužke, potem pa sama ostane na svojem vrtu in preverja, kaj se dogaja z njeno zelenjavo. Ker ima raje malce manj pridelka, kot pa da bi ga zalivala s kemikalijami, je posledica seveda tudi ta, da se mora ukvarjati z različnimi živalcami, med katerimi ji zdaj polži delajo še največ preglavic.

»Ponoči so vsi polži zunaj in v hudi akciji, jaz pa jih pobiram,« razlaga Saša, ki smo jo seveda vprašali, kaj potem naredi z njimi: »Nimam jih srca ubiti. Tako jih, ko jih imam na kupu, odnesem malo dlje in upam, da si bodo našli kakšno drugo gostijo namesto moje solate …« pravi Saška, ki očitno vsak večer pobira iste polže – prepričani smo namreč, da kljub počasnosti polži raje prelezejo teh nekaj metrov, da se lahko spet pasejo na dobri solati. Tako pravzaprav ni čudno, da jih iz noči v noči kljub njenim »nabiralskim« akcijam ni prav nič manj, prej nasprotno …

Več preberite v

★★★ REVIJA NOVA ★★★

de5dc601e84906a0fda427b0ac0785e1.jpeg