Bil je 20. september 1982 v Columbusu, glavnem mestu ameriške zvezne države Ohio. Kelly Ann Prosser se je peš vračala iz šole, a se domov ni vrnila. Dva dni pozneje so njeno trupelce našli v koruznem polju v bližnjem okrožju Madison, primer pa je desetletja ostal nerazrešen. Morilec je Kelly Ann pretepel, spolno zlorabil in zadavil. Preiskovalcem, ki so skozi desetletja zagrizli v ta tragičen primer, so poleg kupa slepih ulic ostale le sledi DNK, ki jih je na kraju zločina pustil morilec.
Že leta 2014 so vzorec s kraja zločina vnesli v sistem CODIS, nacionalno zbirko DNK vzorcev za forenzične namene, ki jo upravlja Zvezni preiskovalni urad (FBI), a niso prejeli nobenega zadetka. Preiskovalci so se marca letos za pomoč obrnili na podjetje Advance DNA, ki je izvedlo genealoško raziskavo ter na podlagi vzorca DNK izdelalo družinsko drevo morilca. Opremljeni s temi podatki so se policisti v petek dokopali do imena Harold Warren Jarrell. Jarrell je danes že med pokojnimi, a je policistom tudi s pomočjo njegovih še živečih sorodnikov uspelo sestaviti zgodbo, ki dokazuje, da je v grob odšel s krvavimi rokami. Jarrell se sicer nikoli ni znašel na seznamu osumljencev za umor male Kelly Ann, čeprav je bil že leta 1977 obsojen zaradi ugrabitve druge osemletnice. Na začetku leta 1982 je zakorakal na prostost, osem mesecev pozneje pa nato umoril Kelly Ann. Jarrell je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaposlen na eni od radijskih postaj v Columbusu. Leta 1996 je nato umrl v Las Vegasu, star je bil 67 let.
»Vsa ta leta je na primeru delalo več detektivov, veseli nas, da lahko družini končno pojasnimo, kaj se je zgodilo z njihovo malo deklico, čeprav je to ne bo vrnilo. Obstajajo primeri, ki za vedno ostanejo v spominu detektivov, in ta je eden med njimi,« je v izjavi za javnost pojasnil Dana Croom, preiskovalec iz enote za nerešene primere. Da so bili za rešitev primera ključni dokazi, ki so jih leta 1982 zbrali na kraju zločina, je potrdil namestnik policijskega načelnika Greg Bodker. »Pomislite, da si leta 1982 zbral nekaj, za kar nisi vedel, da bo nekega dne uporabno – DNK,« je poudaril Bodker.
Napredek v znanosti
Iskanje kriminalcev s pomočjo analize DNK je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še v povojih. Forenzično so jo prvič uspešno uporabili v odmevnem primeru iz vasice Narborough v britanskem okraju Leicestershire, ko so na podlagi analize DNK preprečili, da bi se za zapahi znašla nedolžna oseba. Glavni osumljenec za posilstvo in umor 15-letne Lynde Mann leta 1983 in 15-letne Dawn Ashworth leta 1986 je bil komaj 17-letni domačin Richard Buckland, mladenič ne najbistrejših misli, ki je vedel, kje se skriva truplo Ashworthove. Med zaslišanjem je umor priznal, najverjetneje pod pritiskom preiskovalcev. Septembra 1987 so nato aretirali resničnega morilca Colina Pitchforka, ki so ga konec januarja 1988, potem ko je oba umora priznal, obsodili na dosmrtno kazen.
Morda najbolj razvpit desetletja nerešen primer, ki so ga preiskovalci v zadnjih letih razvozlali s pomočjo napredka v analizah DNK in genealoške raziskave, je primer Josepha Jamesa DeAngela, domnevnega serijskega morilca, ki naj bi med letoma 1974 in 1986 na območju Kalifornije umoril najmanj 13 oseb in posilil več kot 50 žensk. DeAngela so aretirali aprila 2018, a ga do danes še niso obsodili. Kot poroča The New York Post, naj bi danes 74-letni DeAngelo, da bi se izognil smrtni kazni, morda ravno v teh dneh vse zločine priznal.
