Policija Federacije Bosne in Hercegovine je v okviru obsežnejše operacije z imenom Mreža prijela šest oseb, eno pa še iščejo. Abdić, ki je znan pod vzdevkom Babo, je glavni osumljenec. Sodišče je določilo pripor tudi za vodjo oddelka za urbanizem v občini Velika Kladuša, Sulejmana Silića.
Osumljeni so, da so od leta 2016 storili več kaznivih dejanj zlorabe položaja ter kršitve konkurenčnih pravil pri javnih razpisih, je po aretacijah objavilo tožilstvu unsko-sanskega kantona. Abdić in njegovi tesni sodelavci so osumljeni, da so oškodovali proračun Velike Kladuše za najmanj 300.000 evrov. Tožilstvo v Bihaću je v nedeljo sporočilo, da so tri osebe izmed šestih prijetih priznale kazniva dejanja, za katera jih bremenijo. Zato so jih izpustili, naj se branijo s prostosti. Še eno prijeto osebo so izpustili ob prepovedi zapuščanja bivališča.
Agrokomerc
Abdića so pred štirimi leti izvolili za župana občine Velika Kladuša, v kateri ima veliko privržencev, ki se še spomnijo njegove vloge v nekoč zelo uspešnem jugoslovanskem kmetijsko-živilskem podjetju Agrokomerc. To podjetje je močno vplivalo na razvoj območja Velike Kladuše v 80. letih prejšnjega stoletja, a kot se je izkazalo, tudi zaradi finančnih malverzacij Abdića.
Izdal je namreč za okoli 400 milijonov dolarjev menic brez kritja. Leta 1987 so ga obsodili na več let zapora, afera pa je tedaj v obdobju razpadanja Jugoslavije močno odmevala po vsej bivši državi, saj ni šlo le za gospodarski kriminal, ampak je imela po mnenju poznavalcev tudi politično ozadje.
Kljub obsodbi je Abdić postal zelo priljubljen zlasti med muslimanskim prebivalstvom t. i. Cazinske pokrajine, med vojno v BiH pa je nato postal celo vodja samooklicane avtonomne pokrajine Zahodna Bosna na območju Bihaća.
Vojni zločini
Na ozemlju omenjene pokrajine so organizirali taborišča, v katera so zaprli najmanj 5000 nasprotnikov ideje o avtonomni pokrajini, ki ni imela podpore legitimnih oblasti BiH v Sarajevu. Abdić je bil kot vodja te pokrajine leta 2003 na Hrvaškem obsojen na 15 let zapora zaradi vojnih zločinov. Obsojen je bil zaradi smrti najmanj treh oseb, ki so v taborišču umrle zaradi trpinčenja. Podobnih vojnih zločinov so ga sicer obtoževali tudi v BiH.
Iz puljskega zapora so ga leta 2012 spustili na pogojno prostost, ko je prestal dve tretjini zaporne kazni. Pred zaporom v Pulju ga je dočakalo nekaj tisoč privržencev. Kasneje so mu na Hrvaškem znova sodili zaradi očitkov gospodarskega kriminala, med drugim tudi zaradi spornega lastništva vile v Voloskem pri Opatiji, kjer ima prijavljeno bivališče na Hrvaškem. A leta 2015 je bil oproščen. Naslednje leto pa je bil na lokalnih volitvah izvoljen za župana Velike Kladuše.
