Očitno samoosamitev na vas vpliva zelo ustvarjalno: v tem času ste na YouTubu objavili kar devet pesmi in videospotov zanje. Gre za sveže stvaritve ali že napisane in posnete, za katere prej preprosto niste našli časa za dokončanje?
Položaj z novim koronovirusom mi je kot mnogim ustvarjalcem malo zmešal štrene. Sem tik pred izdajo glasbenega albuma Pesmi z drugega brega, pesmi Panonske nižine, ki je nastal skupaj s priznanimi glasbeniki Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem, Goranom Krmcem, Vasilijem Centrihom in Robertom Piklom ter ki zaokrožuje moje razumevanje tradicionalne glasbe in kulturne identitete. Ta glasbeni projekt je pravzaprav začetek intimnega raziskovanja lastnega glasbenega okusa in miselnosti, ki se skriva za njim. Verjamem, da odnos do zvoka in melodij zelo natančno odseva naše doživljanje sveta, zato ni vseeno, kakšno glasbo poslušamo. Zgoščenka naj bi ugledala luč sveta konec maja, ali bo to uresničljivo, pa v tem trenutku ni odvisno le od nas. Poleg tradicionalne glasbe imam zelo rad elektronsko glasbo, torej dva svetova, ki na prvi pogled delujeta nezdružljivo. Samoosamitev me je prisilila, da sem izkoristil čas za pripravljanje zanimivega glasbenega projekta, ustvarjanje popularne glasbe, ki je slogovno blizu novemu valu 80. let. Torej ponovno glasbeno obdobje zgodnjega otroštva in vzpostavljanje nostalgije, ki je povezana s tem. Pesmi je za zdaj devet, nove še prihajajo, a bodo produkcijsko dokončane v prihodnjem obdobju, ker sem zaradi razmer tehnično zelo omejen. Posnetki na YouTubu so pravzaprav preizkus, ali bi takšna glasba lahko našla svoj krog poslušalcev. Za zdaj dobro kaže.
Od kod navdih za pesmi?
Mislim, da je bil novi val še zadnji poskus, kako neko poetično ali družbeno angažirano vsebino ponuditi širšemu krogu prebivalstva z upoštevanjem vseh pravil, od všečnih glasbenih sestavov do abstraktnih besedil, in pri tem upoštevati dojemljivost poslušalca. Moj vzgib je predvsem v podpiranju neposredne emancipirane erotike, ki je skoraj popolnoma izginila z naše glasbene scene. Navdih za besedila in glasbo sem našel v Poloni, ki je v tem pogledu moja Erato. Muza. Ženska z neverjetno duhovno karizmo in eleganco.
Ustvarjate pod imenom Belart. Zakaj ste izbrali to ime?
Gre za sestavljeno besedo lepe umetnosti, kar popularna glasba zagotovo je. Vse na njej mora biti na prvi posluh všečno. Zbada nekje drugje.
Kako to, da so besedila v srbščini?
Poskušal sem s slovenščino, ampak elektronska glasba ima v sebi neko hladno kovinskost, zato so se mi zdela za to zvrst besedila v slovenskem jeziku preoddaljena za vsebino, s katero želim nagovoriti. Kar zgolj kaže, da ima vsak jezik svoje značilnosti, ki se jih je treba pri tovrstnem ustvarjanju zavedati.
Vsako skladbo ste pospremili z videospotom. Kdaj ste jih posneli in na kakšen način ste jih zasnovali?
Ob vsaki pesmi v glavi izrisujem vizualno zgodbo. S Polono se o njej pogovoriva in jo skupaj izvedeva. Če ne bi bilo nje, ne bi bilo videospotov. Ona je osrednji lik. Videospoti so posneti v »kader sekvenci«, z minimalno »akcijo«, ki je upočasnjena. Prevladujejo močne blok barve. Torej en prizor, en kader, ena barva. To se mi je v tem trenutku zdelo najbolj prepričljivo, saj omogoča nevsiljivo poslušanje pesmi. Vsi videospoti so posneti v času epidemije – nekateri so posneti zunaj, nekateri doma.
Nameravate pesmi izdati tudi na fizičnem nosilcu zvoka?
Mogoče je prezgodaj govoriti o tem. Je pa res, da me nekateri ljudje iz glasbenih krogov, tudi onkraj naših meja, sramežljivo cukajo za rokav, tako da se zna zgoditi, da bo Pesmim z drugega brega sledil še Belart.
Načrtujete nastope v živo (ko bo to seveda mogoče)?
To pa zagotovo. Čas je, da se zgodijo tudi kakšni elektro večeri, ki niso vezani na techno zabave.
Odzivi na vaše stvaritve so izjemni. Še posebno vaši kolegi ne skoparijo s pohvalami. Kaj vam to pomeni?
Pri tem niso le vljudni, zato sem njihove podpore iskreno vesel. Ker se zavedam, da ta ne zadeva zgolj glasbe, ampak predvsem mojo umetniško osebnost.
Za rojstni dan 20. aprila ste od kolegice Nine Valič dobili zelo posebno darilo: posnela je plesni video »cover« na glasbo Плачу на техно (Cream Soda & Хлеб). Sklepam, da ste ga bili zelo veseli?
Ne spomnim se, da bi se kdo od igralskih kolegov tako zelo potrudil, da za rojstni dan razveseli drugega na način duhovito posnetega videa. Kakšno sijajno presenečenje! Nino in njeno sestro Laro, ki je prav tako sodelovala pri omenjenem videu, imam zelo rad.
Kako zelo se je letošnje praznovanje rojstnega dne razlikovalo od vaših siceršnjih obeleževanj osebnih praznikov?
Pravzaprav se ni, ker rojstni dan vedno praznujem v krogu ožje družine. S prijatelji, ki jih ni veliko, se ponavadi dobim na kakšni pijači. Za to bo še čas.
