Zaljubljenost in klišeji
Zaljubljenost je čustvo, ki ga velikokrat precenjujemo. Zaljubljenost sestavlja 45 % strahu, da ne bomo sprejeti takšni, kot smo, 45 % upanja, da se bo ta naš strah pokazal kot neupravičen, zraven dodamo še 10 % krhkega občutka, da je ta naša ljubezen mogoča in edinstvena. Dobra stvar v življenju in harmoničnem odnosu je, da ljubiš in da si ljubljen. In prav tu je želja, za katero dihamo: želimo, da se teh 45 % strahu in 45 % upanja preseli v neko drugo sfero in da 10 % zaljubljenosti preraste v 100 % ljubezni. A strah in upanje se, z roko v roki, sprehodita v zgodbo o računih, kreditih, neprespanih nočeh zaradi kašljanja otrok, o umivalniku, polnem umazane posode, o napornem šefu, izgorelosti brez konca. Slabe izkušnje si izmenjujemo ob jutranji kavici, med umivanjem zob, odhodom v trgovino, vožnjo na vikend, ležanjem na kavču. Od največje ljubezni ostane počasi samo še ljubezen. V tej besedi se stopijo vsi klišeji, vsi stereotipi, razumevanje, nežnosti, objemi, poljubi, nezadovoljstvo, prepiri, zamere. Od ljubezni na koncu ostane samo še L, in ločitev je pred vrati.
Psihologi verjamejo, da bo naš zakon boljši, če ima žena zadnjo besedo.
Zakon oziroma zveza dveh bo zagotovo uspešnejša, če ima ženska v njej glavno besedo, ugotavljajo psihologi. Če naš moški raje reče »da, draga«, namesto da bi s pestjo tolkel po mizi za vsako izgovorjeno besedo, je velika verjetnost, da bo naš zakon tudi srečnejši. Vse odločitve, ki jih v zakonu ali zvezi sprejema ženska, so koristnejše za oba partnerja, so ugotovili psihologi na podlagi večletnih raziskav. Ko partnerja dobronamerno zamenjata svoje tradicionalno vcepljene vloge v družini, postane moški bolj sproščen, svoboden in posledično tudi srečnejši.
Glavni vzrok, da ima ženska poglavitno besedo, ni samo v tem, da je moški v takšni zvezi dolgoročno srečnejši. Vodilni položaj ženski omogoča, da ima ta v razmerju boljši občutek in da ne čuti, da je nenehno v podrejenem položaju. Raziskave so pokazale, da je boj dveh v zakonu o tem, kdo ima glavno besedo, zelo pogosta oblika sporov. Če se ženska počuti, da je v podrejenem položaju, to na njeno psiho negativno vpliva, kar lahko privede tudi do resnih posledic med partnerjema. Ženska želja, da dominira v zakonu, je posledica stoletnih zlorab žensk, neprestanega rušenja in omejevanja njihovih pravic. Neenakost spolov, ki nas spremlja vso zgodovino, je na ženskah pustilo večje posledice kot na moških.
Moški svojo svobodo vidijo kot nekaj najbolj normalnega, kot nekaj kar jim pripada, ker so se s tem občutkom že rodili. Pripadnice lepšega spola se še vedno počutimo podrejene, čeprav je na papirju večkrat zapisano in podčrtano z debelo črto, da smo enaki v vseh zadevah. Pa v praksi temu ni tako. Zato se ženske podzavestno še vedno želimo izboriti za enakopravnost, četudi le v našem zakonu.
Angleži imajo pregovor: Happy wife, happy life
Če moški ženski ne dovoli boljšega položaja v njunem odnosu in vztraja pri svoji konservativni vlogi, to počasi privede do nezadovoljstva, psihičnega trpljenja, ljubosumja, zamer in posledično mučenja za oba partnerja. Če je moški pameten in se ne bori za prevlado v zvezi, bo raje rekel: »Da, draga« kot: »Hej, jaz sem moški in sem glavni v tem odnosu.« Takrat bo tudi njegova partnerica dolgoročno gledano srečnejša in zadovoljnejša, pa tudi njuna zveza bo bolj harmonična. Če se za hip vrnemo v preteklost in se spomnimo zakonov naših babic in dedkov, bi lahko rekli, da so živeli srečnejše in da sta živela v večji simbiozi kot današnji pari. Za tiste čase je bilo značilno, da je bil moški glava družine. Na zunaj. Toda glavno besedo v hiši so imele vedno ženske, naše babice, temelji naše družine.
Psihološke analize so pokazale, da je ženska tista, ki najpogosteje ugotovi, »da tako ne more več«.
Nedavne raziskave, povezane z ločitvijo, so ugotovile, da v 75 od 100 zakonov ženska sproži ločitev. Marsikaj lahko zatrese naš ljubezenski odnos in pripomore h koncu naše zveze. Med glavnimi vzroki lahko navedemo prevaro, nezaupanje in zanemarjanje ljubljene osebe. A psihologi po nekajletnem anketiranju različnih parov trdijo, da niti eden od navedenih vzrokov ni odločilen pri tem, ali dva vztrajata v zvezi ali vržeta puško v koruzo in se razideta.
Kateri so glavni vzroki za konec ljubezni?
Strokovnjaki za odnose na podlagi raziskav trdijo, da lahko s 94-odstotno predvidljivostjo ugotovijo, kateri pari se bodo prej ali slej razšli. In to samo po eni vsakodnevni stvari, ki jo počnemo prav vsi: po prepiru. Ali, natančneje, po načinu, kako se prepirata, ker to lahko veliko pove o njunem odnosu. Prepiri so sestavni del tudi najbolj zdravih zvez. Vsi se prepiramo, pa če to priznamo ali ne. Razhodi v mnenjih so normalni, vsak vidi svet in ga razume po svoje. Vendar način vedenja med prepirom veliko pove o tem, koliko časa bo zveza trajala. Pari, ki so bližje razhodu, se med prepiranjem žalijo in podcenjujejo, ko pa se med besedami pojavijo izrazi prezira, takrat je konec dobrega odnosa že za najbližjim vogalom.
Če naš partner med prepiri večkrat uporabi prav določene izjave, potem nam je lahko jasno, da nas ne spoštuje, da nas ne vidi sebi enake oziroma da v njem ni ostalo veliko ljubezni do nas. Če takšne izjave poslušamo vsakodnevno, bi se morali sami vprašati, kaj za vraga počnemo s tako osebo, ki o nas tako misli. Katere so torej tipične izjave, ki napovedujejo konec ljubezni?
Ničesar ne veš!
Tega mi zagotovo nisi rekel/-a!
Najprej poslušaj, kaj ti imam povedati.
To ni tvoja zadeva.
Ne vem, zakaj se mešaš v to.
Ne zanima me, kaj ti misliš o tem.
