Gandhi se je rodil v mestu Porbandra (regija Gudžarat) v hindujski družini, ki se je ukvarjala s trgovanjem, z dišavami in posojanjem denarja. S trinajstimi leti se je poročil z vrstnico Kasturbo, s katero sta imela štiri sinove. Pri šestnajstih mu je umrl oče, pri devetnajstih pa je že odšel študirat v Anglijo.
Zanimala ga je medicina, a ker je njegova družina nasprotovala poseganju v človeško telo, je leta 1887 v Londonu vpisal pravo. Pred odhodom je moral svoji mami, ki je bila zelo verna hindujka, obljubiti, da bo pustil pri miru ženske, alkohol, meso.
Mahatma mame ni poslušal v celoti, vendar se je kasneje v življenju držal načel, kot si je želela mama. Poleg študija si je v Londonu širil obzorja, bral knjige ter spoznal številne ljudi in njihove kulturne, verske in politične nazore. Še posebej je nanj vplivala socialistka in borka za ženske pravice Annie Besant ter teozofska družba, ki je poskušala pomagati premagovati družbene in verske konflikte v svetu.
Južnoafriška republika
Po diplomi je že v vlogi pravnika odšel v Južno Afriko - Pretorijo, kjer je indijskim delavcem poskušal pomagati izterjati denar od trgovcev. Indijci so zaradi barve kože v takratni rasistični državi veljali za temnopolte in posledično so imeli zelo malo ali nič pravic. Gandhi, čeprav je bil zaničevan, se ni uklonil beli nadvladi ter začel s tem - po čemer je pozneje postal znan po vsem svetu - nenasilnim uporom za človeške pravice. Zaradi tega je bil večkrat zaprt in tudi pretepen, vendar so z delavci, ki so mu sledili in miroljubno stavkali, dosegli nekaj sprememb. Med prvo svetovno vojno se je vrnil v Indijo, kjer je pomagal novačiti može za vstop v britansko-indijsko vojsko.
Gibanje za neodvisnost
Na začetku leta 1915, ko se je vrnil v Indijo, se je odločil, da se mora zaobljubiti revščini in celibatu. Po dvajsetih letih odsotnosti je spoznal, da skoraj ne pozna več svoje domovine, zato se je podal na potovanje po Indiji. V javno življenje je vstopil šele leta 1919, ko so Britanci sprejeli zakon, ki je Indijcem odrekal številne pravice. V naslednjih 29 letih je postal osrednja osebnost indijske politike. Ves ta čas je ostajal zvest načelom svoje filozofije o nenasilju in boju za resnico. Prizadeval si je za ekonomsko neodvisnost Indije oziroma za samooskrbo, ki je bila za britanski imperij in gospodarstvo prostega trga tedaj daleč najnevarnejša ideja. Njegov upor pa ni vseboval samo boja za neodvisnost, ampak tudi boj za pravice žensk, boj proti kastam, ki so v Indiji še danes velik problem, in enakopravnost vseh ljudi ne glede na vero.
Neodvisnost Indije
V javnosti je nosil le doma narejena tradicionalna oblačila. Čeprav se je zavzemal za mirne proteste proti imperiju, je na protestih večkrat prišlo do nasilja, pri katerem so bile žrtve tako Indijci kot tudi britanski vojaki. Za dosego svojih ciljev je tudi gladovno stavkal, večkrat pa je bil zaradi nepokorščine tudi zaprt. Vseeno je bila njegova pot pravilna in po koncu druge svetovne vojne je Indija dosegla neodvisnost, čeprav je plačala visoko ceno, saj se je muslimanski del Indije - Pakistan - odcepil. Kazalo je, da bosta novonastali državi vstopili v vojno, vendar je Gandhiju tudi z gladovno stavko uspelo doseči, da sta Indija in Pakistan podpisala premirje.
Smrt
Podpis premirja med Indijo in Pakistanom je za nekatere domoljubne Indijce pomenilo izdajo naroda, saj so izgubili ozemlje. Ena od skupin, ki jo je vodil Vinayak Damodar Savarkar, je Gandhija poskušala večkrat umoriti. Uspelo jim je leta 1948 v New Delhiju, ko ga je mladenič Nathuram Godse med molitvijo trikrat ustrelil v prsi. Pogrebni sprevod je bil dolg 7 kilometrov in je trajal 4 ure. Njegov tretji sin je ob prisotnosti več milijonov ljudi, a v popolni tišini, prižgal pagodo iz sandalovine, na kateri je Gandhi, oče Indije, odšel v večnost. Gandhijevo telo je postalo pepel.
Zanimivosti
· Gandhijeva metoda nenasilnega odpora se je imenovala satjagraha, kar v grobem prevodu pomeni »pot resnice« ali »težnja za dušo«.
· Njegova najbolj znana idejna naslednika sta bila Martin Luther King mlajši in Rolihlahla »Nelson« Mandela.
· Svojo filozofijo je črpal iz Bhagavad Gite (starodavni nauk, ki podaja filozofsko razlago človekove biti) in iz del ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je veliko pisal o pacifizmu.
· Mahatma je bil njegov vzdevek, kar v hindijščini pomeni »velika duša«. Njegovo pravo ime je bilo Mohandás Karamčand Gándhi. Gandhi pomeni trgovec z dišavami.
· V kraju Maduraj lahko obiščete muzej Mahatme Gandhija, posvečenih pa mu je tudi več templjev.
· Gandhijev rojstni dan, 2. oktober, je v Indiji državni praznik. Leta 2007 je Generalna skupščina OZN razglasila njegov rojstni dan za mednarodni dan nenasilja. Dan Gandhijeve smrti je razglašen za dan mučenikov v Indiji.
· Najbolj znan film o velikem mirovniku so posneli leta 1982. Voditelja je upodobil izjemni Ben Kingsley (po očetu ima indijsko kri) in za vlogo prejel oskarja.
· Dopisoval si je s pisateljem Tolstojem in znanstvenikom Albertom Einsteinom.
· Kar petkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir, vendar je nikoli ni dobil.
· Bil je zagovornik demokratičnih, nenasilnih protestov kot načina revolucije, ki še vedno navdihuje cele generacije aktivistov.
· Indira Gandhi je bila hči prvega indijskega predsednika vlade Jawaharlala Nehruja in ni v sorodu z Mahatmo Gandhijem.
· Napisal je pismo Hitlerju in ga prosil, naj ustavi vojno. Adolf mu ni odpisal.
Rekel je
O veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.
Z vsakim iskrenim prijateljstvom utrdimo temelje, na katerih počiva mir celotnega sveta.
Kar velja enemu za resnico, je lahko za drugega zmota.
Prava demokracija je, ko imajo najšibkejši enake možnosti kot najmočnejši. In resnična demokracija je lahko le rezultat nenasilja.
Zares šibki so tisti, ki ne morejo odpustiti, odpuščanje je namreč vrlina močnejših.
