Ko se je pred kratkim na Radiu Aktual mudila hrvaška pevka Tara, smo seveda svoj lonček pristavili tudi mi. S pevko, ki nas je vrsto let zabavala v zasedbi Karma, smo na naše veliko veselje klepetali kar v slovenščini. Kakopak tudi bi drugače, saj sta oba Tarina dedka Slovenca, pa tudi sama je pri dvajsetih letih dobri dve leti živela v Ljubljani.
Tara, ki je na Radio Aktual prinesla pravo morsko svežino, je prišla v Ljubljano z namenom, da predstavi svoj novi poletni hit Naj naj. Prepeva ga v duetu z Ivanom Zakom, ki je tudi avtor skladbice, in seveda si nismo mogli kaj, da ne bi iz prve roke izvedeli, kako je do njunega sodelovanja prišlo, pa tudi kakšen je Ivan zasebno. »Ivan Zak je v poslu velik profesionalec. V javnosti morda deluje zadržano, a ko se sprosti, je zelo zabaven. Najbolj pa ceni to, da si z njim iskren,« pravi Tara, ki je do Ivana prišla prek njunega skupnega prijatelja. »Z Ivanom sva se sicer pred leti že srečala na nekem dogodku, vendar se nisva poznala. On je v bistvu takrat šele začenjal glasbeno kariero, jaz pa sem s Karmo že zelo veliko nastopala. A ko sem se pripravljala na vrnitev in sem iskala nove pesmi, sem po spletu naključij prišla do Ivana in zelo hitro sva se ujela. Predstavil mi je nekaj skladbic, in med njimi tudi to, ki jo zdaj skupaj prepevava. Pesem Naj naj je bila sprva mišljena kot solistična pesem, a ker se najina glasova odlično ujemata, je predlagal, da bi posnela duet. Gre za prekrasno, lahkotno poletno pesem, s katero sva požela velik aplavz tudi na Festivalu CMC v Vodicah.«
S skladbico Naj naj, ki ji bo v kratkem sledila že nova, spet delo Ivana Zaka, se je Tara na glasbeno prizorišče vrnila po štiriletnem premoru. A medtem ko je nismo srečevali na glasbenih odrih, ni popolnoma opustila petja, saj je delala kot spremljevalna pevka v snemalnih studiih različnih avtorjev, v največji meri pa se je posvečala predvsem materinstvu, saj ima zdaj štiriletno hčerkico Niko. »Družina je bila pri meni vedno na prvem mestu. Vse, kar delam, delam tako, da moji družini nič ne manjka. Otrok ne sme nikoli čutiti, da mame ni ob njem. Moja sreča je, da sem zelo dobra organizatorka in da si znam delo tako urediti, da nihče ne trpi. Seveda pa imam tudi to srečo, da mi pri tem pomagajo moji domači – starši in moj dragi. Potem ko sem rodila Niko, sem se zavestno odločila, da nekaj časa ne bom nastopala. Številni so me sicer klicali, kdaj se vrnem, vendar sem si vzela premor, ker sem pač tako čutila. Če sem se že odločila, da bom mama, potem sem to tudi hotela biti. Zdaj ko je Nika že tako velika, da jo lahko pustim kdaj pri domačih tudi čez noč, pa me je spet potegnilo v glasbo. Vesela sem, da me je občinstvo lepo sprejelo, pa čeprav ne več kot del Karme, temveč v nekem popolnoma novem filmu. Resnično spet uživam.«
Njena Nika je zdaj že tako velika, da približno ve, kaj njena mami počne. »Največji šok zanjo je bil, ko me je prvič videla na televiziji. Začela je jokati in me spraševati: 'Mami, zakaj si tam?' Zdaj pa ji je že vse jasno. Velikokrat jo vzamem tudi s seboj v studio, z menoj pa je tudi, ko se učim novih pesmi.« Seveda ima Tara tudi to srečo, da njeno delo razume tudi njen mož Michael, čeprav ni iz glasbenih voda. »To, da sva iz različnih poklicev, vidim kot nekaj pozitivnega. Sprejel me je takšno, kot sem, in to je najpomembnejše. Veliko mi pomaga in mi je v oporo.«
Ali bo šla Nika nekoč po njenih stopinjah, še ne ve. Ji je pa popolnoma jasno, da je sama ljubezen do glasbe prinesla od doma. »Pri nas doma je vsak igral kakšen inštrument – kitaro, harmoniko, vedno je bila prisotna glasba. Moja mama se je vedno pritoževala, češ da se igram samo z glasbili ali pa z avtomobilčki in bagri. Vedno je govorila, ali bom delala v gradbeništvu ali pa bom pevka. In seveda je upala, da bom gradila hiše. Pozneje, ko sem se začela z glasbo resno ukvarjati, se je velikokrat spomnila, da sem ji pri devetih letih, ko sem na televiziji gledala neke punce na odru, dejala: 'Veš, tudi mene boš nekega dne gledala takole na odru.' Pa se je samo zasmejala. Potem ko sem začela zares nastopati, pa je bila prav ona moja največja opora, saj me je spremljala na vsakem nastopu in je verjela vame, za kar sem ji resnično hvaležna. Nastopati sem začela zelo zgodaj. Pri petnajstih letih sem že imela svoj prvi bend in po tistem ni bilo več vrnitve. Najlepšo zgodbo sem pisala s skupino Karma, s katero sem tudi po slovesu, ko v šestem mesecu nosečnosti pač res nisem mogla več skakati po odru, ostala v dobrih odnosih. Skupaj smo posneli nekaj res velikih uspešnic, kot so Malo pomalo, Zemljotres, Sedam dana in še bi lahko naštevala. Veliko smo nastopali tudi v tujini. Zdaj pa je čas za novo zgodbo z novimi ljudmi in novimi skladbami. Glasba je pač moja ljubezen in lahko sem samo srečna, da delam to, kar imam res rada.«