Oškodovanec Janez Plavec je podobno kot septembra lani poudaril, da ne ve, zakaj bi si Stephan želel njegovo smrt. »Očitno je v meni videl nekoga, ki mu onemogoča vrnitev na Kemijski inštitut,« je dejal. Pojasnil je, da je leta 2010 nasprotoval temu, da bi Michelu Stephanu podaljšali pogodbo. O tem, ali naj jo podaljšajo, ga je neformalno povprašal takratni direktor Janko Jamnik, ki je imel glede tega vprašanja tudi zadnjo besedo. Takrat so se po besedah Plavca že pojavila nekatera opozorila o Stephanovi neprimernosti. Med drugim je bil z njim nezadovoljen Lek kot eden izmed najpomembnejših partnerjev inštituta, Stephan je imel tudi katastrofalen odnos do mlajših sodelavcev, očitali so mu tudi krajo spomeniško zaščitene zofe »še iz Kidričevih časov«.
Izkoriščal inštitut
Nasploh je bil Plavec včeraj kritičen do Stephana in Barbare Mohar, ki je bila libanonskemu kemiku nadrejena v laboratoriju, češ da sta izkoriščala inštitut za dobičke svojega podjetja. Med drugim je opozoril na posel, v katerem naj bi laboratorij inštituta po naročilu Moharjeve in ob sodelovanju Stephana izdelal določene spojine, ki jih je nato prodal Krki, denar, šlo naj bi za nekaj manj kot 300.000 evrov, pa naj bi prejelo francosko podjetje Phosphoenix, katerega solastnika sta bila Moharjeva in Stephan.
Strel v glavo je dovolj
Kot je znano, je Stephana devetega oktobra predlani ovadil moški, ki mu je, tako tožilstvo, obtoženi ponujal 25 tisoč evrov, da bi med 24. in 26. oktobrom izvršil naročilo. Za ta namen mu je priskrbel tudi pištolo in mu dal navodila: »Najpomembnejše je, da veš, da je strel v glavo dovolj.« Toda možakar, ki ima danes status zaščitene priče, je pozneje celo postal tajni policijski sodelavec z imenom »Ali« in tako pomagal pri prijetju osumljenca 17. oktobra lani, ko sta v nekem gozdu na obrobju Ljubljane preizkušala orožje.
