Čeprav je bil zunaj prekrasen zgodnjepoleten dan, je bil 18. junij za mnoge žalosten in temačen. Ta dan lani je namreč mnogo prezgodaj umrl večkrat nagrajeni igralec, pisec in vsestranski umetnik Gašper Tič. Njegovi prijatelji se ga spominjajo kot prijetnega, prijaznega, zabavnega in duhovitega človeka, ki je za vsakega našel lepo besedo in ga znal potolažiti. Nepričakovan odhod je pretresel tudi Borisa Kobala. Oba vsestranska umetnika ustvarjata tudi po drugih gledališčih, ne samo matičnih, zato sta bila dogovorjena, da bosta v Mengšu skupaj sodelovala pri novi predstavi Pismo rosno! Vsega je kriv poštar …, ki so jo premierno uprizorili nedavno, skoraj leto dni po Gašperjevi smrti.
»Tisti dan sva bila zmenjena, da se dobiva na kavi in se dogovoriva, kako se bova lotila dela. Sedel sem in ga čakal, njega pa ni bilo … Meni pa se še sanjalo ni, kaj se je zgodilo. Ko sem pozneje izvedel, sem bil čisto pretresen,« se trenutkov po Gašperjevi smrti spominja Boris, ki se je svojemu kolegu javno poklonil na nedavni premieri predstave, v kateri se je duhovito lotil poklica poštarja. »Verjeli ali ne, poštar je zelo vsestranski in nadvse odgovoren poklic že od antike. Zaradi vse te raznovrstnosti so poštarji najbolj odporni primerki človeške vrste. Pismonoša Slavko Golob občinstvu razjasni obzorja. V osebni izpovedi z vso strastjo prepriča, da je poštar eden najbolj karakternih poklicev – če vprašate grške bogove, kralje, zdravnike v UKC, pasje inštruktorje ali politične veljake. Ko nam iz tedna v teden in iz leta v leto prinaša pisma, račune, državna in občinska obvestila, položnice, opomine, ljubezenska in anonimna pisma, pakete z vročo vsebino … to dela s posebnim poslanstvom in v ponos svoje rumene rodbine, ki sega že v paleolitik. Multipraktik v rumeni uniformi je pravi tajni agent, odporen na vse ljudske modrosti,« pravi Boris, ki se je s svojim dejanjem marsikomu vtisnil v srce in izvabil solze v oči. Ljudje namreč še niso pozabili številnih gledaliških uspešnic, ki jih je tako mojstrsko »zakrivil« Gašper. Ravno tako kot Borisu in njegovim kolegom je leto dni po Gašperjevi smrti še vedno hudo njegovima sinovoma in partnerici Nataši Tič Ralijan, ki so ji priskočili na pomoč in jo angažirali v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tolažba, da čas celi rane, seveda drži, a kaj to pomaga, ko te ob izgubi najbolj boli!
