V ovadbi je zapisal, da je Pahor s svojim delovanjem kot premier v primeru pogajanj s Hrvaško glede meje med državama leta 2009 kršil 350. člen kazenskega zakonika, ki določa, da se slovenski državljan, "ki poskuša spraviti Republiko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi, kaznuje z zaporom od enega do desetih let".
Balažic v ovadbi utemeljuje, da je Pahor navedeni člen kršil, ko je pristal na 3. člen arbitražnega sporazuma, ki ni omogočal razsodbe arbitražnega sodišča glede neposrednega stika slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem.
Člen je po njegovem mnenju kršil tudi, ko je pristal na vsebino 3. odstavka 11. člena arbitražnega sporazuma, ki je omogočil, da je Hrvaška v EU vstopila brez predhodne uveljavitve arbitražnega sporazuma.
Po oceni nekdanjega diplomata Balažica je navedeno neposredno škodovalo Sloveniji, saj jo je ob lanski razglasitvi arbitražne sodbe in nedodelitvi neposredne stika slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem v razmerju do sosednje Hrvaške - zaradi dejanskega statusa stika kot neškodljivega prehoda čez hrvaške ozemeljske vode - postavilo v podrejen položaj in odvisnost, piše v ovadbi, ki so jo danes posredovali iz stranke Novi socialdemokrati.
Zaupanje ljudi
Pahor je v odzivu dejal, da je v slovenski politiki praktično od ustanovitve samostojne države, pri čemer je bil z njo v dobrem in slabem. Pri tem je ponosen na tri stvari, in sicer na svoj prispevek k spravi, na prispevek k podpisu in ratifikaciji arbitražnega sporazuma ter dejstvu, da je arbitražno sodišče kljub zapletom dokončalo delo in da je meja določena. Tretja stvar, na katero je ponosen, je, da se ni nikoli okoristil s položajem, je dejal na novinarski konferenci ob obisku slovaškega predsednika Andreja Kiske.
Poudaril je, da je predsedniški položaj obakrat zasedel, zato ker so ga nanj postavili ljudje. "Zaupali so mi, poznavajoč vse okoliščine, tudi to, povezano z arbitražno razsodbo," je izpostavil.
Po njegovem mnenju sta dva razloga, zakaj je slovenska politika sprejela mejo in enotno meni, da je treba odločitev arbitražnega spoštovati. Prvi je pravni, saj nobena resna ustavna stranka ne more imeti stališča, da odločbe sodišča, ki je bilo utemeljeno na ratificirano mednarodni pogodbi, ni treba spoštovati. Drugi razlog je, da nihče noče prevzeti odgovornosti, da bi na slovenski strani rekel, da je sporazum slab in da se bo znova pogajal, ker ve, da boljšega sporazuma ne bi mogel doseči.
