Hiša na hribu v avstrijski vasici Dollrath v teh mrzlih dneh sameva, še vedno namreč niso očistili vseh sledi sobotnega pokola, piše avstrijski časnik Kronenzeitung, ki se je podal po poti 51-letnega morilca Gerharda S.
Kaj se je dogajalo? Gerhard je v soboto pograbil sekiro ter se spravil na 53-letnega brata Franza, 56-letno sestro Christo in 75-letno mamo Aloisio. Franz in Christa sta obležala v mlaki krvi, težko poškodovana Aloisia v bolnišnici še vedno leži v umetni komi, Gerhard pa je obvisel v hlevu ob domačiji. Sodil si je sam.
»Gerhard je bržkone vse natančno načrtoval,« je za Kronenzeitung dejal 64-letni Rudolf Nöbauer, soprog umorjene Christe, ki mu je pred 37 leti povila sina Patricka. In ravno Patrick je bil tisti, ki je na domačiji naletel na trupli mame in strica ter na tjakaj nemudoma poklical očeta. »Prizora nikoli ne bom pozabil,« je v solzah dejal Rudolf ter opisal globoke rane na glavi njegove soproge in trebuhu njenega brata, medtem ko je, pravi, na tleh ležala težko poškodovana tašča. »Kako je lahko bil Gerhard tako krut?« se je vprašal.
Posebnež že v otroštvu
Po pričevanju vaščanov se Gerhard v otroštvu ni rad igral z drugimi otroki, v petem letu starosti pa je v delovni nesreči v gozdu na lastne oči videl umreti svojega očeta. Od takrat naprej so zanj skrbele mati in njegovi starejši sestri. Ko se je Franz v najstniških letih odločil za prašičerejo, je »izjemno inteligenten« Gerhard, kot so ga opisali vaščani, začel graditi kariero elektrotehnika in ob delu prepotoval svet. Kljub temu je večji del življenja preživel z mamo, ženske pa ga kot kaže niso zanimale. Nekje okoli 25. leta starosti je imel punco, vendar razmerje ni trajalo, saj se je »Gerhard vedel zelo čudaško,« pravi njegov nekdanji sodelavec.
V lastnem svetu norosti
Rudolf pravi, da se Gerhard ni rad družil s sovaščani, le redko da se je udeležil kakšne veselice, dom pa je vedno zapuščal sklonjene glave, medtem ko se je mimoidočih najraje hitro ognil.
Ko se je leta 2004 zgrudil na delovnem mestu, so zdravniki dejali, da trpi za sindromom izgorelosti. Ker mu zdravila proti depresiji niso pomagala, ga je doletela še predčasna upokojitev, nakar se je Gerhard povsem zaprl. Zatekel se je v svojo sobico na prvem nadstropju, kamor ni bilo dovoljeno vstopiti nikomur, njegova paranoja pa se je le še stopnjevala. Verjel je, da ga želi mati zastrupiti, zato ni užival njene hrane, pod lastnimi »strogimi varnostnimi ukrepi« si je raje kuhal sam. Vsak dan se je odpravil tudi na banko, kjer je imel shranjeno »pravo malo bogastvo.« Bal se je namreč, da bi mu račun nekdo izpraznil, na poti nazaj pa se je rad založil z alkoholom, ki ga je nato sam srkal v svoji sobi. Ravno pod vplivom alkohola naj bi postal napadalen, agresijo pa naj bi rad podkuril z vsesplošno sumničavostjo in dnevnimi zlimi slutnjami, saj je bil prepričan, da mu družina bodisi krade prihranke bodisi snuje njegovo usmrtitev. Leta 2017, ko je postajal vse bolj nasilen, je pristal še na psihiatriji, kjer so mu nepresenetljivo postavili diagnozo paranoidne shizofrenije. Vaščani pravijo, da je bil sicer miren, ko je jemal zdravila, vendar je tablete »rad postavil na stran,« takrat pa se je iz domačije na vrhu hriba znova zaslišalo njegovo kričanje.
Nedolgo tega, ko ga je za vrat znova prijela paranoja, se je še enkrat več spravil na mamo Aloisio in jo poslal v bolnišnico. Ta ga je ponovno zaščitila, ko je dejala, da je poškodbe utrpela ob padcu. V petek se je vrnila domov, Gerhard pa je še pred sobotnim kosilom v hlevu pograbil sekiro in jo shranil v svojo zaklenjeno sobico v prvem nadstropju. Ko sta se v času kosila s pečenim piščancem v roki tam oglasila sestra in brat, se je začela morija.
