Da bosta ne le par, temveč da se bosta tudi poročila, je vedela že skoraj takoj.
»Videla sem ga kot nekoga, s katerim bi lahko preživela življenje. Pred njim nisem poznala nikogar, ki bi mu segel vsaj do kolen, in zares je nekaj posebnega. Imam srečo, da sem ga ulovila in ga imam zase.«
Ana in Kristjan sta se spoznala na Facebooku, in ko sta ves teden preživela s klepetanjem po spletu, sta se končno dobila in šla v kino. »Že najina povezava in skupne točke med samim pisanjem so bile nekaj posebnega in priznam, da sem bila očarana, še preden sem ga videla v živo.« Povezala so ju nasprotja in podobnosti: »Različna in podobna sva si tam, kjer je pomembno. Imava različna značaja, ki se dopolnjujeta. Sama sem strastna, glasna, čustvena, medtem ko je Kristjan bolj tih, miren in name vpliva pomirjajoče. Imava pa enake poglede na svet in enaka zanimanja, zato zares znava biti sama drug z drugim, ker imava enake želje tudi pri preživljanju prostega časa. Oba obožujeva dobre filme, serije, zgodovino, potovanja, dobro hrano, dobre knjige, sva kreativca in veliko ustvarjava skupaj. Praktično delava vse dni skupaj in ne hodiva fizično v drugo okolje za službo, a se še vedno odlično razumeva.«
Ko sta postala par, sta se dogovorila, da si najprej uredita stanovanje, skupaj živita kakšno leto, sledi poroka (bila je na Bledu) in potem otroci. In natančno tako je šlo. Rojstvo sinov Liama in Timona jima je spremenilo življenje: »Nikakor ne na slabše, a otroci ga pač spremenijo. Obožujeva najina fanta. Zelo močno sva ju želela imeti in zares sta nekaj posebnega. Imava pa zdaj seveda bistveno manj časa drug za drugega. A to se počasi spreminja, ko otroka rasteta in si lahko že večkrat vzameva nekaj uric samo zase, recimo čez vikend, saj imava srečo, da takrat fanta radi popazijo stari starši.« Kristjan je bil zelo prisoten med obema nosečnostma. »Z menoj je bil na vseh pregledih. Ne predstavljam si, da bi zmogla roditi brez njegove močne podpore in spodbujanja. Rodila sem dvakrat naravno in drugič ni bilo ravno najlažje. Kristjan je velik razlog, da mi je uspelo. Njegova ljubezen je neprecenljiva.«
Posebnega recepta za srečo nima: »Odločila sem se, da z njim preživim življenje, in mislim, da on tudi z menoj. Če si odločen, potem že nekako uspeš premagati padce v zvezi. Ker, iskreno, vsi jih imamo in ni vedno samo lepo. Pomembno je, da znamo splezati iz njih in da je v celoti več vzponov kot padcev. Po eni strani menim, da je pomembno živeti za vsak dan posebej, po drugi strani pa rada sanjam, kaj bo čez deset let. Za prihodnost imava nore načrte. Vsekakor se veselim naslednjih deset let z njim … kaj to, veselim se že naslednje nedelje, ko sva ves dan sama.«
