Zaradi 34 milijonov evrov

Raščan se je pogodil, da bi šel za štiri leta v Puščavo

T.L./STA
6. 10. 2017, 10.49
Posodobljeno: 6. 10. 2017, 10.56
Deli članek:

Izrek kazni bo prihodnji petek, ko bo tudi znano, ali bo sodnica sporazum o priznanju krivde sprejela.

Mediaspeed
Matej Raščan

Nekdanji predsednik uprave in lastnik Dela Revij Matej Raščan je priznal krivdo v primeru Delo Revije. S tožilstvom se je pogodil za štiri leta zaporne kazni za kaznivi dejanji zlorabe položaja in poslovne goljufije na odprtem oddelku. Izrek kazni bo prihodnji petek, ko bo tudi znano, ali bo sodnica sporazum o priznanju krivde sprejela.

Plačal bo še stroške postopka

Za kaznivo dejanje zlorabe položaja je Raščan dobil tri leta zaporne kazni, za kaznivo dejanje poslovne goljufije pa leto in dva meseca. Enotna predlagana kazen je štiri leta zapora, Raščan pa bo moral plačati tudi stroške postopka.

Na odprtem oddelku Puščava se nahajajo, kot so leta 2010 zapisali na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, neproblematični obsojenci, ki že sedaj koristijo zunajzavodske ugodnosti. "V odprti oddelek so nameščeni le tisti obsojenci, ki so se skozi proces preverjanja izkazali za zaupanja vredne in jim je v interesu, da tega zaupanja ne zlorabijo."

Proti Raščanu sta bila vložena tudi dva premoženjskopravna zahtevka, ki pa jima ta nasprotuje.

Kot je po naroku dejal tožilec, je bilo priznanje krivde glede na opis v obtožnici in njeno pravnomočnost pričakovano. Dodal je, da del sodbe predstavlja tudi odvzem premoženjske koristi, zato pričakuje, da bo sodišče to tudi storilo.

Sodnica Alja Kratovac je Raščana tudi opozorila, da so zato, ker ni sporočal sprememb svojega bivališča, nastali visoki stroški vročanja pošte.

Raščan naj bi z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nekdaj uspešno družbo, ki je končala v stečaju, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov.

Denar bank ni bil porabljen za tekoče poslovanje

Raščanova družba Monera je leta 2008 prevzela takrat vodilno družbo za izdajanje revij Delo Revije. Bančna posojila so bila slabo ali pa sploh niso bila zavarovana, denar bank pa ni bil porabljen za tekoče poslovanje, čemur je bil namenjen, ampak naj bi Raščan z njim financiral druge lastne projekte, med drugim družbo Rašica in hotel v Srbiji, in izplačal preostale lastnike Dela Revije.

Po prevzemu Dela Revij naj bi Raščan, kot mu očita tožilstvo, izkoristil ugodno bonitetno oceno družbe in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij oziroma na svoje osebne račune.

Stečaj Dela Revij je trajal več kot štiri leta, uradno je bil končan januarja lani. Končal se je s 34 milijoni evrov prijavljenih terjatev, upravitelj jih je priznal 29,5 milijona evrov, poplačanih je bilo 811.000 evrov.