Osemnajstletni Klemen Kostrevc v filmu Košarkar naj bo igra glavnega junaka Ranto, sicer pa je dijak Srednje medijske šole košarkar tudi v resničnem življenju. Košarka ga spremlja že enajst let in je celo zaslužna za njegov skok v filmske vode, saj ga je filmska ekipa odkrila kar na košarkarskem igrišču.
»S košarko sem iz želje po športni aktivnosti in na pobudo staršev, naj se več gibam, začel v drugem razredu osnovne šole, višina pa je na mojo srečo prišla postopoma,« pravi mladenič, ki kljub mladosti v višino meri skoraj zavidljiva dva metra. Danes se košarki posveča v največji mogoči meri: »Moje sanje so vedno bile in bodo igranje košarke na višjih ravneh. Tudi delovanje na filmskem področju me zelo veseli, ampak – najprej košarka, potem bomo pa videli.« Postavljanje košarke na prvo mesto mu v zadnjem času sicer predstavlja vse večji izziv, kajti promocijske aktivnosti v zvezi s filmom Košarkar naj bo mu vzamejo več časa, kot je mladi novopečeni igralec pričakoval. »Imam zelo pester urnik, mi je pa zelo všeč, da po projekcijah otroci hodijo do mene in preostale ekipe ter nam povedo, da se jim je zdel film super.« Povečane pozornosti v zasebnem življenju, predvsem pri dekletih, po drugi strani ne opaža. »Ne zdi se mi, da bi imel bistveno več oboževalk,« pravi Klemen, ki samega sebe opiše kot človeka, ki se skriva v ozadju, saj ne mara pretirane pozornosti. »Po mojem sem izbral napačno delo.« A to, da je tako skromen in zadržan, je gotovo všeč njegovemu dekletu, o katerem govori skorajda samo v presežnikih. »Med nama obstaja posebna vez – preprosto se 'štekava'. Všeč mi je, da mi namenja veliko časa, da je samostojna, inteligentna in da me ima najraje. To, da je najlepša, je samo en velik bonus, ker sem privrženec klišeja, da prava lepota prihaja od znotraj. Kot na primer pri hladilniku. Bistveno za zvezo pa je, da je odnos pošten, iskren in da je v njem dovolj komunikacije,« kljub mladosti zrelo razmišlja. Pove tudi, da so odnosi zanj zelo pomembni in da se za njih vseskozi trudi, zato ima trdne vezi tudi s prijatelji. »Ne glede na to, v kakšnem položaju se znajdeš, vedno bo poleg tebe nekdo, na kogar lahko računaš.« Prijatelji ga tako seveda podpirajo tudi v novi vlogi, posebno podporo pa prejema od družine. »Vsi so zelo ponosni name v vsakem pogledu.« So nanj ponosni tudi učitelji, čeprav zaradi košarke in filmskih obveznosti verjetno precej izostaja od pouka? S tem ima kar nekaj težav njegov filmski junak Ranta, ki ga učitelj Tundra, ko začne zaradi košarke trpeti njegov učni uspeh, precej trdo prime. »Jaz z učitelji nikoli nisem imel težav,« odkima Klemen. »Zelo jih spoštujem, ker si tudi sam želim korekten odnos z njihove strani. So razumevajoči, pomemben jim je pristop do dela in zaradi tega moj uspeh ne trpi pretirano. Kljub polnemu urniku mi uspe opraviti vse dolžnosti, pa tudi če kdaj zamudim rok oddaje,« v smehu sklene mladi igralec, ki se je ravno v teh dneh spet vrnil v šolske klopi. Poleg predstavitev filma in treningov bo tako jesen zanj minila tudi v znamenju, kot pravi sam, »zabavnega učenja«.
