Lanskega avgusta je egiptovska obalna straža na podlagi namiga ameriških oblasti vpadla na tovorno ladjo »Jie Shun«, ki je plula pod kamboško zastavo. Na ladji s severnokorejsko posadko so naleteli na več kot 30.000 raket. Poročilo ZN ocenjuje, da gre za »največji zaseg streliva v zgodovini sankcij proti Demokratični ljudski republiki Koreji.«
Preiskovalci so nato razkrili, da je bilo strelivo namenjeno egiptovskim kupcem. Egiptovski poslovneži so naročili severnokorejske rakete v vrednosti več milijonov ameriških dolarjev in posel prikrivali pred oblastmi. Čeprav egiptovske oblasti trdijo, da država transparentno sodeluje z uradniki ZN in se dosledno drži resolucij, ki omejujejo vojaške nakupe v Severni Koreji, so ameriške oblasti skeptične.
Ameriški uradniki trdijo, da je bil posel preprečen šele ko so ameriški obveščevalci plovilo opazili in skozi diplomatske kanale obvestili egiptovske oblasti, s čimer so jih prisilili v ukrepanje.
Kljub temu, da Egipt prejema ameriško pomoč v zavidljivih zneskih, še vedno vzdržuje diplomatske vezi s Pjongjangom. Obe državi imata zgodovino vojaškega sodelovanja, ki se vleče že vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Še vedno uporabljajo sovjetsko orožje
Sodobna egiptovska vojska ima v svojem arzenalu vrsto orožja, ki je bilo zasnovano v nekdanji Sovjetski zvezi. Med tem je vsaj šest tipov protioklepnih izstrelkov, med njimi RPG-7, ki uporablja isto bojno glavo kot je bila odkrita na plovilu Jie Shun, poroča Washington Post.
Čeprav ameriški uradniki Egipta niso javno kritizirali je incident z ladjo Jie Shun vplival na julijsko odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da zamrzne oziroma zamakne izplačilo 290 milijonov ameriških dolarjev vojaške pomoči Egiptu.
