Sumljiva smrt 57-letnega moškega iz Zgornje Voličine, ki je bil v nedeljo poškodovan z ostrim predmetom, je dobila epilog. Iz Policijske uprave Maribor se včeraj sporočili, da so pri izvedbi procesnih opravil nesporno ugotovili, da je moški umrl nasilne smrti, njegova smrt pa je posledica kaznivega dejanja uboja. »Tega je utemeljeno osumljen 60-letni moški. V noči na ponedeljek smo mu odvzeli prostost in bo s kazensko ovadbo priveden k mariborskemu dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Za kaznivo dejanje uboja je predpisana zaporna kazen od petih do 15 let,« je zapisala Anita Kovačič Čelofiga.
Večkrat se je samopoškodoval
Dogodek se je zgodil v starejši hiši v Zgornji Voličini 40, kjer sta v hiši živela 57-letni Anton Ribič in njegov 60-letni brat Vinko. Kot smo izvedeli od njunih sorodnikov, je imel Tunč, kot so domači klicali Antona, velike težave z alkoholom, Vinko pa psihične težave. Brata naj bi se pogosto kregala, a predvsem zaradi Tunča, ki je bil po besedah bratov najbolj problematičen in se je do zdaj že večkrat samopoškodoval z ostrimi predmeti. »Vinko se je v takšnih primerih raje umaknil. Nikoli nič ni rekel. Ni bil napadalen,« je dodala njegova sestra Danica.
Včeraj so se pred Vinkovo in Antonovo hišo, ki so jo vso noč varovali policisti, zbrali njuna brata Ivan in Franc s soprogama ter so premlevali: »Ne moremo dojeti, da se je to zgodilo. V hišo ne smemo, do brata Vinka je lahko šla le Danica, ki mu je odnesla tablete. Povedali so ji, da je v redu.« Tudi tega, kaj se je tega dne dogajalo v njunem domu, niso vedeli. Za Novice Svet24 smo izvedeli, da je Ivana okoli 22. ure, tik pred spanjem, zmotil Vinko, ko jim je prišel povedat, da je Tunča našel na tleh v mlaki krvi. »Rekel mi je, da sta se pred tem sporekla, potem pa ga je našel na tleh. Ko je že ležal, naj bi izpod njega izvlekel njegov nož, ga opral in odnesel,« se spominja Ivan.
Brata sta se s počasnimi koraki bližala vhodnim vratom. Obotavljala sta se, ali bi vstopila. »Vse je še krvavo. Tukaj sem našel Tunča ležati. Ko sem ga potipal, je bil že hladen,« je Ivan s prstom pokazal Francu mesto v preddverju, ki je bilo prekrito s papirjem, izpod katerega so bili še vedno vidni krvavi madeži. Potem sta najprej pregledala Vinkovo sobo, v kateri je bilo odloženih veliko najrazličnejših stvari. »Kar naprej je nekaj nosil. Tudi stvari, ki jih je pobiral iz kesonov,« je dejala Ivanova soproga Marica. Tunčeva soba je bila bolj pospravljena. »Imel je večji red. Tudi skrbel je za Vinka, mu kuhal, saj sam tega ni bil sposoben,« je dodal Ivan.
Psa bodo dali v azil
Brata, ki težko karkoli rečeta, saj nihče od njiju ni ničesar videl niti bil v bližini, vseeno razmišljata, da se tragični dogodek ne bi zgodil, če bi Vinka pravočasno odpeljali na zdravljenje. »Danica je kar naprej klicala psihiatrične ustanove, a ga niso sprejeli. Ne vemo, zakaj,« so dodali. Ker sta imela Anton in Vinko pri hiši dva psa, je zdaj nad njima prevzela skrbništvo. »Ne morem dovoliti, da bi žival trpela. Moram jima dati nekaj za jesti, a vam povem, da ne želita hrane. Kot da psa čutita, da se je nekaj zgodilo. Se bom pa pozanimala, kakšen je postopek, da ju bomo dali v azil,« je dodala.