Spoznala sta se, ko se je Lojze vrnil s študija pozavne na ugledni glasbeni akademiji Berklee College of Music v Bostonu v Združenih državah Amerike. Iskrica pa je med njima preskočila kar na odru.
»Spomnim se, da so vsi govorili o tem, kako je prišel nadarjen mlad pozavnist iz Amerike, in da ga je Jože Privšek takoj povabil v svoj orkester in bil zelo navdušen nad njim. Jaz sem takrat pela pri kranjskem Dixiland Bandu in izvedela, da bo Lojze z Big Bandom RTV Slovenija nastopil v Cankarjevem domu. Seveda smo kupili vstopnice in šli poslušat tega perspektivnega pozavnista. Bil je zvezda tistega koncerta,« pravi Romana. Po končanem koncertu pa se je njuna zgodba šele začela. Ker Lojze takrat še ni imel izpita za avto, se je iz Ljubljane nazaj v Kranj, kamor se je preselil iz rojstne Prlekije, peljal s fanti iz Dixiland Banda, v tem avtu pa je bila tudi Romana. Takrat sta se prvič predstavila. »Med vožnjo smo se pogovarjali samo o glasbi in njegovem študiju v Ameriki. Prevzel me je s svojo glasbo in srčnostjo ter smislom za humor. Poslovili smo se dobre volje in v upanju, da se še srečamo. Kmalu zatem me je na koncert z orkestrom povabil kot mlado nadarjeno pevko mojster Privšek in prav na tistem koncertu sva se zaljubila,« se spominja Romana, Lojze pa njenim besedam pritrdi: »To je bilo to. Tu ni bilo nobene dileme.«
Njuno medsebojno naklonjenost je začutil tudi Jože Privšek. »Privšek je bil pravzaprav prvi, ki je opazil to iskrico med nama, in ko sva se na odru spogledala, se nama je nasmejal,« smeje se poudari pevka in doda, da sta se z Lojzetom osem mesecev pozneje poročila. »Malo se je že mudilo. Z glasbeniki smo se sicer že prvi dan po koncertu šalili, da se bova poročila in da nama bo ves Big Band igral na poroki, kar se je tudi zgodilo. Ko sva se decembra leta 1985 poročila v Tržiču, v mojem rojstnem kraju, nama je ves orkester prišel igrat pred magistrat, Jože Privšek pa nama je za poročno darilo napisal priredbi dveh skladb – ena je bila Poročna koračnica, druga skladba z naslovom Žena naj bo doma –, ki ju je potem orkester tudi zaigral. Originalne note nama je poklonil za darilo.«
Od tistega srečnega dne je minilo že 32 let, Lojzeta in Romano pa še vedno družita ljubezen in glasba. V zakonu sta se jima rodila dva sinova: Kristijan, ki je glasbenik, skladatelj, scenarist in režiser, ter devet let in pol pozneje Žigan, ki je plesalec, pevec in performer. »Oba fanta sta sad najine ljubezni. Zdaj sta že odrasla in samostojna. Neizmerno sem hvaležna za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Hvaležna, da sem mama in da sem spoznala moškega, s katerim sva skupaj rasla, gradila odnos, premagovala ovire, naredila vse za toplo družinsko gnezdo in ob katerem bi se rada postarala.«
