Poleg tega pa še direktor založbe in tonski mojster. Glasbi se je zapisal že zelo zgodaj, saj je bila vsa očetova družina glasbeno nadarjena. »Prve prijeme na frajtonarici mi je pokazal stric. Sicer pa sem v nižji glasbeni šoli končal pet letnikov klavirske harmonike. Ves čas sem vneto poslušal skladbe bratov Avsenik. Ljubezen do njune glasbe me je začasno minila, ko sem spoznal jazz, bolje rečeno tradicionalni jazz dixieland, in swing. Sam sem se naučil nekaj prijemov na kontrabasu, v sedmem razredu osnovne šole pa sem se začel učiti pozavne. Vse to me je spodbudilo k vpisu v srednjo glasbeno šolo (pozavna), ker pa še nisem bil povsem prepričan, ali si želim postati poklicni glasbenik, sem se hkrati vpisal še na srednjo tehniško šolo, na obe v Mariboru,« nam je o svoji povezanosti z glasbo povedal Igor, ki nam je še zaupal, da ga je – ko se je vrnil s služenja vojaškega roka – v Ljubljani opazil Slavko Avsenik, in sicer ko je s Celjskim instrumentalnim kvintetom posnel nekaj televizijskih oddaj. Njegov brat Vilko pa je poizvedoval o njem na Akademiji za glasbo. »Leta 1989 je prišlo vabilo za znameniti Ansambel bratov Avsenik, poleg tega pa se mi je ponujalo mesto v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije. Prevladala je narodno-zabavna glasba. Žal pa je sreča trajala le kratek čas, saj je Ansambel bratov Avsenik leta 1990 prenehal delovati,« pripoveduje Igor, ki je kmalu zatem v roke vzel harmoniko in leta 1992 ustanovil lasten ansambel pod imenom, ki ga poznamo danes – Igor in zlati zvoki, ki letos praznuje že 25. rojstni dan.
Črna kronika
Napisal je več kot tisoč petsto skladb
Med muzikanti ga ni človeka, ki ne bi poznal Igorja Podpečana, saj je eden od priznanih instrumentalistov, avtorjev melodij in priredb ter producentov.
