Od vrhovnega sodišča zahtevajo nadzor nad delom okrajnega sodnika Boštjana Polegeka, ki je Kanglerja v omenjeni in pozneje razveljavljeni zadevi obsodil, okrožnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je zoper njega podpisal več odredb, čeprav bi se po njihovem mnenju moral izločiti, ter treh višjih sodnikov Aleksandra Karakaša, Bredo Cerjak Firbas in Leonido Jerman, ki so potrdili prvostopenjsko sodbo.
Od generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pričakujejo uvedbo strokovnega nadzora nad zakonitostjo dela zdaj že nekdanjega mariborskega tožilca Borisa Marčiča, ki je začel večino postopkov zoper Kanglerja, in tožilke Saše Lutarič, ki je zadevo po njegovem odhodu nadaljevala in po tistem, ko je sodišče na ponovljenem sojenju iz dokazov umaknilo prisluhe, od obtožnice tudi odstopila.
Kot so pojasnili v Odboru 2015, so sicer s strani Sodnega sveta že februarja prejeli odgovor, da bodo v zvezi z njihovimi navedbami glede ravnanja sodnika Polegeka opravili poizvedbe in jih o svojih ugotovitvah, zaključkih in morebitnih sklepih obvestili, vendar na odgovor še vedno čakajo. Prav tako še čakajo tudi na odgovor predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, ki so mu konec marca poslali dopis s konkretnimi argumenti, zakaj je ukrepanje v tej zadevi nujno.
Medtem ko na vrhovnem sodišču ta teden niso uspeli pojasniti, kako je z omenjenimi zahtevami, saj da je zadeva še v preučevanju, so na vrhovnem državnem tožilstvu potrdili, da so prejeli vlogo odbora in jo bodo obravnavali v skladu z zakonom.
Ob tem pa so poudarili, da je državno tožilstvo po zakonu dolžno sprožiti kazenski pregon v vsaki zadevi, v kateri obstaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ocenjevanje verjetnosti končnega izida pa ne more biti merilo za odločitev o uvedbi pregona, prav tako ne ocenjevanje morebitnega položaja obdolženca ali odzivov javnosti.
"Odločitev o pregonu mora vedno temeljiti zgolj in izključno na ugotovitvi o obstoju zakonskih pogojev za pregon. Vsak kazenski pregon pa se ne more končati z obsodbo, saj je verjetnost, ki jo zakon zahteva za uvedbo kazenskega postopka torej utemeljen sum, nižja od verjetnosti, ki se po zakonu zahteva za kazensko obsodbo," so še poudarili na vrhovnem tožilstvu.
Predsednica Sodnega sveta Mateja Končina Peternel pa je povedala, da so se z zahtevami Odbora 2015 lani in letos že ukvarjali in o sprejetih sklepih obveščali vlagatelje zahtevkov. Trenutno obravnavajo tri vloge Odbora 2015, med njimi prav te dni glede očitkov na račun ravnanja sodnika Polegeka na naroku za alternativno prestajanje kazni v zadevi dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita.
Ob tem je Končina Peternelova tudi potrdila, da so v zadnjih dveh tednih s strani odbora prejeli še dve vlogi z očitki o kršitvah v sodnem postopku, ki ju bo Sodni svet predvidoma obravnaval na seji v začetku maja.
Vodja mariborskega tožilstva Drago Šketa je sicer za časnik Večer ta teden odločno zavrnil očitke, da so bili postopki zoper Kanglerja posledica političnega pregona. Priznal je, da je bil izplen za organe pregona za zdaj majhen, a ob tem dodal, da gre v zadevah zoper bivšega župana za sum storitve kaznivih dejanj belih ovratnikov, ki so precej težje dokazljiva kot druga kazniva dejanja.
