Po naselju, ki ga od Šentruperta loči kakšnih šest kilometrov, je še naslednje dopoldne smrdelo po dimu. Vaščani, gasilci in sorodniki Pavlinovih, pri katerih je gorelo, so odstranjevali ožgan les, odvažali uničeno seno in slamo. Od gospodarskega objekta, spodobnih dimenzij – 14 x 16 metrov, je ostalo le tisto, kar je bilo zidano, lesenih delov ni bilo več, čeprav so se gasilci PGD Šentrupert in Zabukovje zelo hitro odzvali klicu na pomoč.
»Zvečer sem gledal televizijo, mislim, da je bilo ravno po dnevniku, ko je soseda Tilka pritekla do nas in povedala, da gori naše poslopje,« se spominja gospodar Peter Pavlin, ki še vedno ne more verjeti, da se je ogenj tako hitro razplamtel.
Rešili živino
»V trenutku je bilo vse v plamenih, ni bilo časa za nič drugega, kot da smo iz hleva spravili prašiče in govedo, imamo tri krave, dve teleti in telico. Telica nam je ponoči ušla, a so jo zjutraj našli v gozdu kakšen kilometer od doma. Zdaj je govedo pri sosedu Pavletu Zupanu, prašiče smo dali v naš svinjak,« je povedal Pavlin. Čeprav gospodarskega objekta niso imeli zavarovanega, Pavlin pozitivno gleda v prihodnost, že razmišlja o tem, da bo treba kupiti les za ostrešje. »Imeli smo še srečo v nesreči, da tisti večer ni pihalo in da je deževalo, tako da se ogenj ni razširil,« je povedal, hvaležen vsem, ki so jim pomagali.
Obveznosti z volitvami
Pavlin je že pet let vdovec, dva sinova živita na domu, Peter ima obrt, Jože je prevzemnik kmetije, sin Boštjan pa se je preselil na bližnje Jesenice pri Puščavi. Dopoldne po požaru je imel sogovornik veliko obveznosti še z nadomestnimi volitvami, ki jih imajo v občini Šentrupert to nedeljo, saj je predsednik volilnega odbora. Omenil je, da zadnja leta, odkar ima srčni spodbujevalnik, malo bolj pazi, da ne pretirava z delom, ki pa ga na kmetiji in v gospodinjstvu nikoli ne zmanjka.
