Cesto prečkamo samo takrat, ko ni nobenega vozila!
Najprej preverimo, če otrok ve, da se mora ob robu pločnika sprva ustaviti in opazovati promet. Prva prečkanja naj bodo na ozki, neprometni cesti, kjer ga navajamo na to, da prečka cesto le, če z obeh strani ne prihaja nobeno vozilo ali takrat, ko voznik ustavi in mu jasno pokaže, da lahko prečka cesto.
V pomoč vam bo 6 korakov pravilnega prečkanja cestišča!
1. Ustavim se na robu pločnika.
2. Pogledam na levo.
3. Pogledam na desno.
4. Še enkrat pogledam na levo.
5. Prečkam.
6. Na sredini ceste še enkrat pogledam na desno.
Poskusimo z vajo. Če se otroku z leve ali desne bliža vozilo, mora ponoviti celoten postopek. S tem otrok utrjuje pravilno ravnanje.
Pri vseh teh vajah bomo otroku pomagali, če bomo tudi sami takrat, ko smo v družbi z otrokom, ravnali enako. Med vajami in dejanskim ravnanjem ne bo razlik, ki bi otroka begale in mu povzročale težave. Ne pozabite tega niti takrat, ko se vam najbolj mudi. Za otroka bo spodbudno, če kdaj zamenjamo vloge in nas on uči, kako je potrebno prečkati in nas vodi čez cesto.
Učite ga postopoma
Otrok se postopno usposablja za varno prečkanje ceste. Vedno naj pravilno prečka ulico, četudi na njej ni skoraj nobenega prometa, to je: postoji korak-dva pred robom pločnika, pogleda na levo in na desno, še enkrat na levo in če v bližini ni vozila, ki bi se mu približevalo, stopi na cesto. Otroci se morajo naučiti in si pridobiti izkušnjo, da prečkajo cesto z normalnimi koraki, ne v teku. Tako ima voznik več možnosti, da pravočasno ustavi. Na sredini ceste naj se otrok še enkrat ozre na desno in nadaljuje pot. Zelo pomembno je, da se otrok sredi ceste ne premisli, v katero smer bo prečkal cesto in da ne steče nazaj.
Najbolj varno prečkamo cesto skozi podhode ali preko mostičkov čez cesto, a kaj ko so ti vse preredki. Najpogosteje moramo izbirati poti v šolo, ki so bolj nevarne in ki vodijo po prometnih ulicah, preko označenih prehodov za pešce - zeber. Na takšnih prehodih otrok do osmih let starosti ne bi smel sam prečkati ceste, kljub temu pa ga moramo zgodaj naučiti, kako se prečka. Veljajo vsa pravila, ki jih že poznamo. Bistvena razlika je v tem, da je promet na takšnih cestah bolj gost in bo otrok težko počakal tako dolgo, da ne bo vozil, ki bi se približevala prehodu.
Zato naj se ob robu ceste ustavi. Na cesto lahko stopi le, ko se vozilo ustavi oziroma se ustavijo vozila z obeh smeri, če je promet zelo gost. Na polovici ceste mora pogledati na desno in preveriti, ali se z druge strani ne približujejo vozila. Če niso dovolj oddaljena, naj otrok počaka, da se ustavijo in šele nato nadaljuje s potjo. Nikoli naj ne hodi ali teče nazaj.
Hodimo po desni strani zebre!
Tako se ne zaletavamo v pešce, ki prihajajo z nasprotne strani ceste, predvsem pa smo v trenutku, ko stopimo na cesto, dva do tri metre bolj oddaljeni od vozil, ki prihajajo z naše leve strani in ima voznik več časa in prostora, da ukrepa.
