»Če sem čisto odkrit, o vlaganju nisem vedel prav veliko, in ko so mi na 24Kitchen predlagali to temo, sem se moral znajti. Nekaj navodil mi je dala mama, sicer pa sem prebral veliko literature. Kmalu sem spoznal, da obstajajo dobri recepti za vlaganje, pa tudi taki, ki so zanič. Moja naloga je bila, da sem izbral tiste najboljše, seveda pa sem k vsemu skupaj pridodal tudi moje znanje iz kulinarike in ščepec domišljije. Veliko časa sem posvetil preizkušanju različnih načinov vlaganja in včasih je prav presenetljivo, česa vsega se človek loti. Denimo, letos sem prvič v slanico vložil liste trte za sarme, ki so več kot odlične. Na videz je videti zelo enostavno in tudi je, a moramo poznati nekaj zelo pomembnih malenkosti. Najpomembnejše je to, da trta ni škropljena, se pravi, da ni iz velikih vinogradov, kjer poteka intenzivna pridelava. Kot drugo, da so listi trte mladi, se pravi nabrani takoj spomladi, ko poženejo. Če jih naberemo zdaj, bodo trdi in neuporabni. Te liste potem uporabimo za sarme z rižem in mletim mesom, ki jih skuhamo v vodi in na olivnem olju, zraven pa postrežemo jogurt, ki ga lahko naredimo sami. Seveda so tukaj še druge povrtnine, ki se jih da vlagati – od kumaric, paprike, zanimiv je sušen paradižnik, ki ga zalijemo z oljem, in še kup takih stvari,« pojasni Primož, ki je v življenju počel že marsikaj, na zalogi pa ima še veliko idej.
»Moja velika strast je in ostaja mizarjenje. Mizar je bil moj dedek. Sam pa sem to strast odkril pozneje, ko sem odrasel. V mizarski delavnici najdem svoj mir, tam se sprostim. Moj prvi izdelek je bila otroška zibka iz orehovega lesa, ki potuje od dojenčka do dojenčka. Kar dvajset dojenčkov je sladko spalo v njej. K meni v delavnico pa so hodili direktorji, ki so v službi sedeli pred računalnikom in obračali milijone, mizarjenje pa je bilo zanje sprostitev.«
Primož je novi kuharski atelje uredil v nekdanji mizarski delavnici in v njej ohranil tudi nekaj opreme.
»Atelje sicer zdaj prodajam, kar pa ne pomeni, da bom nehal kuhati in organizirati vse dejavnosti, s katerimi sem se ukvarjal zadnja leta. Vse to bom preselil na kmetijo v cerkljanske hribe, kjer sem našel posestvo s tremi hektarji zemljišča. Dolgo sem iskal primerno kmetijo po vsej Sloveniji – od Prekmurja do morja, a ta me je najbolj očarala. Le streljaj stran, na trinajst kilometrov oddaljeni kmetiji, živijo moji starši, ki so se tja preselili pred dvajsetimi leti. Jaz sicer ostajam v Ljubljani, saj imam še šoloobvezne otroke. Najprej bo treba kmetijo obnoviti, sem se pa že pogovarjal z mladim parom, ki si želi iz Ljubljane in bi tam delala kot oskrbnika. Z zemljo imam velike načrte, nameravam gojiti raznovrstno zelenjavo, ki tam odlično uspeva, pa kokoši, v gozdu bo ograda za prašiče. Del kmetije bo namenjen različnim dejavnostim, ki jih zdaj izvajam v ateljeju, drugi del pa bo turizem na kmetiji. Želim ponuditi zanimivo bivanje z lokalno kulinariko in obilico doživetij,« nam razkrije svoje načrte Primož, ki samega sebe nima za chefa, saj pravi, da dela preproste jedi. »Moji recepti so takšni, da s pomočjo njih lahko kuhajo vsi,« pravi.
A čeprav gre za tradicionalne jedi, jim vedno doda svoj pridih, in prav zato so te tako posebne. Ker pa hrano gledamo tudi z očmi, se potrudi, da so krožniki videti čim bolj privlačni. »Pri tem veliko naredi tudi posoda – od krožnikov do posod ter lesenih desk zanimivih oblik, ki so še posebej dekorativne. Nanje sem še zlasti ponosen, ker nastanejo v moji mizarski delavnici,« pravi.
Ker oddaje za 24Kitchen nastajajo v domači produkciji, je Primožu v veliko pomoč njegov 18-letni sin Gašper, ki ima vlogo snemalca in montažerja. In ko združita moči ter je oče za štedilnikom, sin pa za kamero, je uspeh zagotovljen.
