Glede na karmične nauke vedno srečujemo iste duše, le pod različnimi maskami in v različnih vlogah. Duša gre skozi določen cikel fizične inkarnacije, ker ima nekakšen dolg ali obveznost.
Ali če povemo drugače: duša ni povsem svobodna. Samo skozi interakcijo z drugimi ima možnost, da se osvobodi okovov karme.
Karma ni nič drugega kot posledica dejanj, ki smo jih storili zaradi pomanjkanja ljubezni in pomanjkanja povezave do njenega vira. Zaradi pomanjkanja ljubezni zavestno ali nezavedno ranimo druge ali oni ranijo nas. Zdaj smo – če se lahko tako izrazimo – v tej banki karme za reševanje preostalih posojil, vse po zakonu, ki je enak za vse.
VSI SO UČITELJI
Vendar ne smemo prezreti teh čustev in njihove prisotnosti v sebi. Njihov izvor je namreč prav v naši notranjosti. Blato in umazanija naših potlačenih negativnih izkušenj in neželenih čustvenih stanj strahu in bolečine sta v globini naših bitij. Vsi ljudje, ki jih srečujemo skozi življenje, so naši učitelji, katerih vloga je, da nam pomagajo, da se osvobodimo strupov, ki se jih držimo.
Prvi stik s človekom poteka na vizualni ravni, običajno pa privlačnost prihaja z druge – podzavestne ravni, kjer je branje podzavestnih karmičnih zapisov. Naš karmični zapis in karmični zapis druge osebe prepoznata bistveno stvar čiščenja naše karme, in tako pride do povezave ali vstopa v odnos.
Če človek izpolni svoj cilj, se oddalji od nas. Bližina nekaterih ljudi se nam zdi tudi neprijetna, zato se počutimo celo olajšane, ko se jih osvobodimo.
SESTAVLJANJE MOZAIKA
Je že tako, da v odnosu ne rastemo z izražanjem svojih najboljših lastnosti, ampak s konflikti – z njimi se dogajajo pomembne stvari. Ko imamo prvi trenutek ljubosumja, bi se morali vprašati: »Zakaj imam ta občutek? Kaj je to znotraj mene?« Ne prezrite tega občutka. Treba je delati na tem, da postavimo ta potujoči fragment, ki ni integriran in išče svoje mesto v mozaiku, na pravo mesto. Ti drobci so slabosti naše osebnosti.
Mogoče smo bili prizadeti že v otroštvu in ta zavrnitev nas je v ključnem obdobju življenja naredila za magnet tovrstnih čustev. Torej sčasoma naša osebnost polarizira in razgradi določene čustvene izkušnje, kot so strah, bolečina, sovraštvo, ljubosumje in tako naprej, dokler en del nas še naprej stabilno deluje. Svojo idejo o stabilnosti sili v odnose z drugimi. Če pa partnerjevo vedenje izhaja iz te ideje in če nismo sposobni razumeti nekaterih njihovih potez, prehajamo na drobce strahu, od koder naš um črpa prepričanja.
DELČKI SESTAVLJANKE
Pravzaprav naš partner igra le svojo vlogo pri ustvarjanju mozaika naše osebnosti. Tega pa ne moremo razumeti, saj svojega partnerja vidimo kot nekoga, ki nam poskuša škodovati. Pri doživljanju teh čustev je spet na delu karma. Gradimo odnos z osebo, ki je v neki daljni preteklosti imela enake občutke do nas. Ideja karme ni, da bi trpeli, ampak da v vama obema združuje brezpogojno ljubezen in duhovno integriteto. Naučite se, kako ravnati iz ljubezni – saj so drugi raztrgan kos nas in vsi smo raztrgani koščki te velike sestavljanke.
Jaz sem oba, kapljica (jaz) in ocean (vsi ljudje), saj je ocean v vsaki majhni kapljici. In dokler se odnosi na tej ravni ne izkristalizirajo, bodo ljudje nadaljevali cikel inkarnacije v različnih življenjih in različnih vlogah.
