V zadnjem času se še bolj zdi, da svet postaja vse bolj kaotičen, kako se v njem sploh še znajti?
Najpomembnejše je, da se ljudje začnejo zavedati, da je zunaj en svet, oni pa utripajo s svojo osnovno celico – družino. In ko se odmaknejo, gredo v svet – tak ali drugačen – v imenu kariere, mislijo, da jih bodo »doma« kar čakali. Ne bodo … V letošnjem letu Lune je edinstvena priložnost, da družina spet pride v ospredje. Sistemi padajo, tekmujejo med seboj, kar se vidi predvsem v službah in na vseh področjih, kjer star sistem ni več smiseln. Življenje je torej treba postaviti na čim bolj intimne stebre, ponotranjiti svoje zadovoljstvo in začeti živeti z veseljem, zadovoljstvom in radostjo.
Kakšen je prvi pravi korak v to smer?
Najprej bi se bilo vsekakor treba odreči naslajanju nad pomembnostjo v družbi in poveličevanju kariere. S kariero seveda ne mislim, da omalovažujemo uspešnost. Gre za to, kdo te ovrednoti: ali ti priznanje daje sistem ali si ti zadovoljen s svojim prispevkom, delom … Mahanje z diplomo nima nobenega smisla niti vrednosti, če znanja, ki si ga s šolanjem pridobil, ne znaš nadgraditi, razumeti in ga spraviti v življenje. In spet smo pri letu 2020, ko je razumevanje življenja pri ljudeh še posebej transparentno.
Kaj in kako pa naj gledamo – pri drugih ljudeh ali pri sebi – da življenje razumemo?
Naj gre za najvišje politike ali najbolj običajne uslužbence, vsi se premalo zavedajo, kakšen pomen ima njihovo delo, da imajo njihova dejanja vpliv in kakšne bodo posledice zaradi tega prav pri vsakem posamezniku. Saj mogoče se ne bo videlo navzven, da je tisti, ki je vse zafural, za to tudi pošteno karmično plačal, ampak on bo karmični račun dobil in ga bo moral tudi poravnati. Lahko bi rekli krivda ali karma, ampak tako je: ko ima človek priložnost nekaj velikega, majhnega, dobrega narediti za svet ali sočloveka ali državo ali za vas ali pa soseda in tega ne naredi zaradi lastnih negativnih ambicij, fovšije in podobnega, je za to odgovoren. Odgovorni smo tudi za tisto, česar nismo dobrega naredili, pa bi lahko. Kakorkoli je to leto posebno, ima čar, da se bodo ljudje začeli zavedati svoje moči nad svojim življenjem. Prav zato se bodo družine začele bolj povezovati v plus. Tiste, ki ne bodo šle v to smer, bodo žal prej ali slej razpadle.
Mislite osnovno družino – oče, mama, otroci?
Ja, če ta družina ne funkcionira, bo nekdo želel ločitev, ali pa bo vse razpadlo sama po sebi. Če ne bo razpadlo letos, bo pa prihodnje leto. Ker leto 2021 bo na vrsti pregled situacije – kot posnetek stanja.
Kako se v družini vidi, da je čas za razhod oziroma da je odnose še smiselno reševati?
Ko je v družini zdrav odnos, so jasno prisotni zadovoljstvo, veselje, radost … pa tudi obžalovanje in žalost. Slednja je namreč protiutež ljubezni, in če je prisotna ena, je tudi druga. Ko žalosti ni več, ko ti je vseeno za drugega, potem pa ni več rešitve. To si upam stoodstotno trditi, ker dokler si žalosten, ker se prepiraš, in ob misli, da bi šel narazen – to je vse ljubezen, ki se le ni imela priložnosti razviti v to, v kar naj bi se.
Pa so družine samo v letu vladavine Lune tako pomembne ali vedno?
Družina kot osnovna celica je pomembna vseskozi, vendar je letos vrnitev k bazi veliko bolj poudarjena. Zelo veliko obdobij je bilo z astrološkega vidika naklonjenih ali sistemom ali komunikacijam, poslu, Veneri – ženskosti in z njo flirtanju, razvijanju lepote, umetnosti. Ko gre za družino, pa gre za osnovne odnose, na podlagi katerih kompenziramo vse druge. Če nismo imeli izvorne ljubezni, ki je v resnici veliko ljudi ni imelo, pa to ne pomeni, da je ne moremo na novo zgraditi. Resda to prinese občutljivost in ranljivost, vendar v nasprotnem primeru – ko se zapremo, ne moremo dobiti prav nič. Odprimo se torej ljubezni, saj je letošnje leto usodno za družine po vsem svetu, ker so sistemi na svetovni ravni spoznali, da kontrola posameznikov polzi iz rok, zato uvajajo različne prijeme za strah in paniko, da bi se ljudje želeli zaščititi in iskali pomoč sistema (čipiranje, cepljenje ...).
Sistemi so torej vpeljali drastične metode za discipliniranje?
Ja, in sočasno s tem ljudje že vedo, da bo treba dati internet na stran, da bo spet prišel v veljavo star način pisanja, časopisi bodo spet dobili večjo vlogo, knjige in osebna druženja so spet v modi.
Gre torej naš razvoj nazaj?
Ne, nikakor. To le pomeni, da se bo vse uravnotežilo na pravo mero. Ker smo preveč zabredli v skrajnosti. Navsezadnje je čas, ki ga večina preživlja v družinskem krogu, namenjen predvsem temu, da se spočijemo, oddahnemo in regeneriramo, da gremo spet delat nazaj v sistem.
Energije so očitno že usmerjene proti uravnoteženju …
Že pred časom so se usmerile, zdaj smo na vrhuncu. V katero smer se bo dogajanje prevesilo, tudi v Sloveniji, bodo precej vplivale tudi ameriške volitve, ki bodo odločile, ali bo velekapitalizem še vedno vcepljal globalizacijo prodaje in ne globalizacija znanja. Gre pač samo za denar, ne za razsvetljeno globalizacijo.
Pa vidite pred nami lepo prihodnost?
Ja, zares, ker vse več ljudi, to vidim tudi po tistih, ki prihajajo k nam, išče svobodo misli in inteligentne komunikacije. Ne iščejo guruja, temveč nekoga, ki bo razumel njihovo potrebo po unikatnosti in jim jo pomagal razviti do te mere, da so samostojni.
Vaša svetovalna praksa je dolga. Kaj pa je bila glavna težava ljudi pred na primer desetimi leti?
Pred obdobjem, v katerem smo zdaj, so se ljudje k nam zatekali predvsem zaradi občutka, da so žrtev – odnosa, sistema, česarkoli že. Obtoževali so nekoga ali nekaj za vse, kar se jim dogaja. Za vse so bili drugi krivi, zdaj pa na prvo mesto prihaja odgovornost in vse več ljudi zaveda: okej, zdaj moram pa jaz nekaj narediti. In nad tem sem navdušena, saj s tem sami sebi postajamo terapevti.
Pa smo lahko vsi sam sebi terapevt?
Seveda. Terapevtske oziroma zdravilne sposobnosti so za vsa živa bitja povsem nekaj normalnega. Vsaka žival se zna izlizati iz svoje bolezni z rastlinami, ki rastejo okoli nje, in prav vsak človek se zna s hrano, ki raste okoli njega. In žival ne bo šla na drugi konec po zelišče, temveč bo pojedla prvo pravo travo, ki ji je blizu. V smislu samooskrbe smo Slovenci zelo ozaveščeni (bolj kot politiki), zavedamo se, da je naša domača hrana stokrat bolj smiselna in koristna za nas kot uvožena od ne vem kje in polna nekakšnih super lastnosti.
Kaj pa se vam zdi v Sloveniji najlepše?
Najbolj me osreči, da pomagamo drug drugemu. Ne glede na zavist v težavah stopimo skupaj. V astrološki karti ima Slovenija točko sreče v šesti hiši, kar pomeni srečo v služenju drug drugemu, srečo v sodelovanju. V biti Slovencev je tudi stik z zemljo, naša domovina je tako gozdnata in eterična, da imamo prav vsi prirojen notranji instinkt za zaznavanje. Spustimo ga na plan in vzkipimo v ljubezni do življenja in do sebe.
