Jernej pravi, da bi bil rad mladim dober vzor, kar mu zagotovo tudi uspeva. Ni nenavadno, da je tako priljubljen pri poslušalcih domače glasbe …
Koliko kozmetičnih izdelkov uporabljate?
Kozmetike sploh nimam. Zame je kozmetika zobna ščetka in zobna pasta in to je to poleg drugih osnovnih stvari, ki jih tako ali tako vsi potrebujemo.
Ali reciklirate?
Odpadkov je vedno več in to postaja velik problem. Mislim, da bi vsi morali ločevati odpadke. Precej bolj bi morali ceniti tudi naše čiste vode, saj se pri nas na primer poleti lahko kopamo v Sori, zato sem podpornik čistih voda. Temu področju bi morali dati več poudarka.
Kakšno mnenje imate o Greti in njenem aktivizmu?
Vsekakor jo podpiram pri njenih prizadevanjih glede narave in čistoče, neonesnaženosti. Kot sem omenil, so tudi meni zelo pomembne vse te stvari, predvsem čistoča vod. Mislim da se ljudje premalo zavedamo skrbi za naravo. Brez narave tudi nas ne bi bilo.
Se vaše telo z leti kaj spreminja?
Seveda se telo spreminja in postaja bolj gubasto. Malo več pozornosti je treba posvetiti hrani, saj sem, ko sem bil mlajši, lahko pojedel vse, danes pa je že treba paziti na odvečne kilograme. Potrebne je pol ure do eno uro dnevne aktivnosti in potem lahko ostaneš fit.
Kateri šport vam je najbolj všeč?
Zdi se mi, da ni športa, kjer se še ne bi preizkusil. Edino s padalom še nisem skočil in za zdaj tudi nimam te želje. A kdo ve … Poleti grem rad v kajak, rad grem v Bovec, kjer so hribi in Soča. Zame šport pomeni naravo in čist zrak.
Kaj pa, ko je slabo vreme – greste takrat tudi v telovadnico ali na take dni pač niste aktivni?
Nisem privrženec telovadnic. Svoj prosti čas izkoristim za sprehod na kakšen hrib, in to ne glede na vreme. Tudi v dežju in snegu je narava po svoje čudovita, zato ne vidim ovir, da bi se odpravil ven. Samo obleči se je treba primerno.
Kaj bi danes našli v vašem hladilniku?
Nor sem na divjačino in meso, čeprav se poskušam čim bolj odmakniti od njega. V mojem hladilniku je predvsem ekološko pridelana hrana iz domačih krajev, kar pomeni kozje, domače meso in domača zelenjava. Pomembno se mi zdi, da jem kakovostno hrano.
Za kaj ste najbolj hvaležni staršem?
Najprej sem jim hvaležen, da sploh obstajam, (smeh) pa da so me vzgojili v zdravem okolju. Veliko smo hodili na različne izlete v hribe in spominjam se, da nas je oče vsako soboto peljal na izlet v neznano, kar sem povzel po njem, in še vedno rad peljem prijatelje na izlete v neznano. Hvaležen sem jima tudi za glasbo, ki sta mi jo položila v zibko. Mama je bila pevka v slovenskem komornem zboru, oče je bil zborovodja in producent številnih ansamblov in zborov, zato mi glasba ni bila tuja. To je velik plus, ki je pripomogel, da sem danes, kjer sem.
Kaj cenite pri ljudeh?
Pri drugih cenim predvsem iskrenost, vedrost, da so pripravljeni pomagati drugim.
Kako prenašate slabe strani slave?
»Slava« je bolj izraz za tujino, pri nas pa sem prepoznaven. (smeh) Slabe strani prepoznavnosti niti ne čutim, prednost pa je v tem, da so mi vrata odprta bolj, kot bi mi bila sicer. Morda se najdejo ljudje, ki postanejo malo bolj nadležni in nimajo občutka za zasebnost. Še posebej pri mladih se je pokazalo, da ne spoštujejo drugih, kar se je pokazalo tudi po naših nastopih, ko podpisujemo naše kartice. Mladi so neučakani in te vlečejo sem in tja, ti pa se počutiš kot lutka za fotografiranje. Lastijo si te kot lutko, in ne kot osebo. To seveda ni prijetno, ampak vsekakor nimam posebnega razloga, da bi se pritoževal nad svojim življenjem. Prav nasprotno.
Ali je kaj takega, česar ne bi mogli odpustiti?
Človek bi moral kdaj tudi prek sebe, vendar si ljudje radi delamo težave tudi tam, kjer jih ni. Vse preveč hitro zamerimo in ocenjujemo človeka po njihovih dejanjih, čeprav ne poznamo njihove zgodbe. Če pride do konfliktov, jih poskušam rešiti, pri konfliktih pa me najbolj moti neiskrenost.
Kako bi se opisali?
Raje bi videl, da bi me opisovali drugi, saj nikoli nisem rad govoril o sebi. Vedno sem se imel za poštenega človeka, iskrenega in skromnega fanta, ki rad pomaga ljudem v stiski. Stremim k temu, da bom postal še boljši na tem področju, da bom lep vzor mladim.
Kakšni bi bili, če bi živeli v preteklosti?
Težko rečem, kako bi bilo, če bi bilo. Raje govorimo, kaj bo, da se bomo izboljšali. Res ne vem, kako bi bilo, saj bi bil lahko še vedno sam, lahko bi imel že družino … Življenja ne smemo gledati za nazaj, ampak moramo gledati naprej, da nam bo še boljše.
