Znanje in intuitivno vedenje o cvetlicah je ostalo prek pomena, ki jim ga pripisujemo. S posameznimi rožami predamo pomen, ki ga nosijo v sebi oziroma jim ga pripisujemo. Rdeča vrtnica je strast, rožnata ljubezen, lilije pomenijo čistost, vijolice spodbujajo skromnost, sončnice prinašajo veselje in upihnjena regratova lučka izpolni želje.
Zdravljenje z močjo cvetlic in njihove esence ni nekaj novega. Znanje in modrost, ki sta povezana s cvetno terapijo, izvirata iz pradavnine. Številni ljudje se intuitivno obrnejo k cvetlicam, da si dvignejo razpoloženje. Morda je edini pričujoči ostanek v zahodni civilizaciji navada, da bolnemu prinesemo cvetje. Večina niti ne ve, zakaj. Tako pač je. Prisotnost cvetja ob pomembnih dogodkih je kar nekako samoumevna.
Kaj ni že skrajni čas, da pogledamo v ozadje teh navad?
Simbolizem cvetja je prisoten v vseh kulturah sveta. V Indiji so različne cvetlice povezane z božanstvi ter praznovanji in molitvami. Na Havajih so cvetni venci znak dobrodošlice, na Zahodu se cvetni lističi posipajo pred nevesto, kar predstavlja znak čistosti in ljubezni, s katero vstopa v zakon …
Stara ljudstva so poznala moč cvetlic in v številnih domorodnih kulturah je to znanje še vedno zelo živo. Avstralski aborigini uporabljajo cvetne esence že 40 tisoč let kot del svojega naravnega zdravljenja. Ljudstvo z najdaljšo tradicijo še danes zbira cvetno roso s fantastično oblikovanih cvetov in jo uporablja za zdravljenje, predvsem pa krepitev čustveno-psihičnega blagostanja. Cvetovi jim pomagajo, da vstopijo v Sanjski svet, kopeli v cvetovih odpravljajo najrazličnejše čustvene blokade, sedenje ob cvetočih grmih pa jim omogoča duhovni preporod.
LEMURIJA
Legende pravijo, da so se zdravilne lastnosti cvetlic uporabljale v času mitološke civilizacije, imenovane Mu, ki jo poznamo tudi pod imenom Lemurija. Izgubljena celina je ležala na območju današnjega Pacifika in je veljala za rajski vrt. Pokrajina se je bohotila v zelenju in po zaslugi idealne klime so tu v izobilju rasle najbolj fantastične cvetlice. Za edini ostanek Lemurije danes velja havajsko otočje.
Prebivalci Lemurije so bili izredno senzitivni in so lahko zaznavali rastline kot živa bitja s svojo osebnostjo. Največ življenjske sile vsake rastline je bilo v njenih cvetovih in že samo s tem, da so stopili v energijsko polje rastline, so bili deležni njenih zdravilnih sposobnosti. Ker pa je bila vibracija Lemurijcev izredno visoka, njihova telesa niso bila gosta in zato ne podvržena boleznim. Energijo cvetlic so uporabljali za dviganje vibracije in krepitev duševnih sposobnosti.
EGIPT, KRETA IN INDIJA
Egipčanski svečeniki so bili mojstri aromaterapije in učinkov, ki jih imajo eterična olja. V svojih templjih so izdelovali destilate in izvlečke ter mešali zdravila, ki so pomagala pri širokem naboru bolezenskih stanj. Poleg eteričnih olj so nabirali cvetno roso ter jo izpostavljali soncu, da so potencirali njeno moč. Torej so očitno poznali razliko med eteričnim oljem ter cvetno esenco posamezne rastline. Posebno mesto v vseh tempeljskih obredih je imel lotos, ki je v obilju rasel na bregovih Nila.
Minojska civilizacija na Kreti je še ena kultura, ki je gojila poseben odnos do cvetlic. Posebni obredi, ki so potekali v templjih, so bili namenjeni duhovnim spoznanjem. Na sredini templja je bila velika posoda s cvetovi, po templju pa so bile razporejene manjše posode z listki in popki cvetov, iz katerih so udeleženci pili vodo, da bi se duhovno očistili vseh slabih misli in čustev.
Več tisoč kilometrov stran, ob vznožju Himalaje, se je razvijala ajurveda, sistem naravnega zdravljenja, ki sega 5000 let v preteklost. Določene rastline in njihovo cvetje imajo poseben duhovni pomen in zlasti lotos se še danes uporablja v zdravilnih obredih.
ŠIRJENJE
Zavest človeštva se počasi prebuja in tako se znova obuja starodavno znanje, ki se prilagaja novim potrebam človeštva, ki se ukvarja z izzivi 21. stoletja. Dr. Bach je v 20. stoletju znova obudil cvetne esence ter postavil nove temelje cvetnemu zdravljenju. Tudi številni drugi so se podali na pot odkrivanja moči in vibracij, ki nam jih ponuja flora. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Richard Katz ustanovil Kalifornijsko društvo cvetnih esenc, da bi poiskal nove rastline in njihove esence ter združil tiste, ki želijo raziskovati to področje. Nastale so Kalifornijske esence. V Avstraliji je Ian White ob podpori znanja in modrosti aboriginov odkril cvetlice, iz katerih so nastale Avstralske esence. Ian je že peta generacija družine zdravilcev in naturopatov in njegovo poslanstvo je cvetne esence ponuditi človeku 21. stoletja.
Kmalu so mu sledili tudi drugi in danes je zdravljenje s cvetnimi esencami zajeto v besedi floriterapija. Od Aljaske do Himalaje in Nove Zelandije, južne Afrike in Havajev …, povsod so se začeli pojavljati sistemi cvetnega zdravljenja, in to v času, ko je njihova harmonična zdravilna energija še kako potrebna, da sodobnega človeka poveže z naravno harmonijo telesa, uma in duha. Da bi to povezanost razumeli, je treba zaobjeti dejstvo, da smo ljudje več kot le mehurčki biologije, da smo več kot dobro naravnan fizični mehanizem in da smo del večje celote.
EVROPA
Evropa v svojem zdravilskem razvoju ni pozabila cvetlic in njihove življenjske sile. Prva je o moči cvetlic in cvetne rose pisala sveta Hildegarda, redovnica iz 12. stoletja, ki je bila odlična glasbenica, pesnica, negovalka bolnih in svetovalka škofom ter gospodi. Njeni originalni zapisi o zdravilni uporabi kristalov, rastlin in cvetlic se žal niso ohranili, prepisi njenih originalov pa se med seboj deloma precej razlikujejo.
Kar jim je skupno, je opis zdravilnih moči, ki jih vsebujejo nekateri cvetovi in njihovi pripravki. Na primer Primula veris (trobentica) je primerna za obkladek, ki se čez noč z obvezo pritrdi na področje srca, da dvigne in obudi duha. Tanacetum balsamatica (dišeča balzaminka) in janež sta primerna, ko »sta človekov intelekt in dojemanje čutenja izpraznjena zaradi preveč in motečih misli«.
Cvetno zdravljenje je v Evropi postalo poznano širšemu krogu ljudi skozi delo znamenitega zdravilca in mistika Paracelsusa v 15. stoletju. Pisal je o cvetni rosi, ki nosi v sebi posebno zdravilno moč in jo je treba nabrati zgodaj zjutraj, ko vanjo posije sonce in še preden izhlapi. Predpisoval jo je za zdravljenje različnih čustvenih motenj. Paracelzij je tudi prevetril starodavno »doktrino signatur«, ki pravi, da podobnost oblike posamezne cvetlice, ki ustreza obliki določenega organa, pripomore k njegovemu zdravljenju.
Vrba, ki raste v vlažnem okolju, na primer pomaga pri zdravljenju revmatizma, katerega simptomi se poslabšajo prav v vlažnem vremenu. V sodobnem času so znanstveniki odkrili, da vrba vsebuje salicin, ki deluje protivnetno ter lajša bolečine revmatičnim bolnikom. Salicin pridelujejo tudi sintetično in je glavna sestavina vsem dobro znanega aspirina.
O moči rastlin je pisal tudi Rudolf Steiner, oče antropozofije. Po njegovi teoriji minerali vplivajo na človeški ego, rastline na dušo in duhovno (astralno) telo, živalske esence na eterično in čustveno telo in človeške esence (pripravki s krvjo) na fizično telo. Rastline imajo dušo in izražajo naravo na poetičen način.
To se lepo izrazi v Steinerjevem Koledarju duše (Calendar of the Soul), v katerem opisuje bodiko (Holly), ki je tudi ena izmed cvetnih esenc v sistemu dr. Edwarda Bacha.
Bodika se v angleščini imenuje Holly, beseda za sveto pa je holy. V nadaljevanju Steiner to aktivnost duše opiše kot največje veselje srca. Dr. Bach je za esenco bodike zapisal: »Navadna bodika nas varuje pred vsem, kar ni Univerzalna Ljubezen. Navadna bodika nam odpre srce in nas združi v Vsemogočno Ljubezen.«
Dr. Bach je pogosto omenjen kot oče cvetnih esenc. Zagotovo je pokazal pot in znova obudil znanje o cvetnem zdravljenju – imel je vizijo in pomembno sporočilo za vse nas. To sporočilo je napisano v knjigah in zapiskih, ki jih je zapisal k svojim 38 cvetnim esencam. Preprosto in konkretno je poskrbel za razumevanje, ki ga potrebujemo, da v svojih življenjih ustvarimo harmonijo in celostnost. To razumevanje je prav tako aktualno danes, kot je bilo v Bachovem času, in je osnova za uporabo današnjega vibracijskega zdravljenja.
