Joey pa je staršem že takrat jasno povedala, da se samo spominja, kaj je počela v svojih prejšnjih življenjih. Ko se je naučila šteti, jih je tudi preštela – in prišla do deset.
V naslednjih dveh letih je imela številne seanse in srečanja s psihologi, profesorji regresivne hipnoze oziroma hipnoterapije, strokovnjaki za reinkarnacijo in novinarji. Njihov skupni sklep je bil, da je Joey dokaz, da reinkarnacija obstaja.
VODILA JE RAZISKOVALCE
O svojem prvem življenju, ki ga vidi in čuti, se Joey spominja, da je živela kot jamski človek pred nekaj milijoni let. Neverjetno, vendar je v jame, kjer je takrat živela, z lahkoto kot vodička popeljala raziskovalce jam v Južni Afriki – in teh jam kljub temu, da so že hodili v njihovi neposredni bližini, resnično nihče ni nikoli opazil.
Obstajajo še drugi, manj natančno določeni spomini iz nekaterih drugih prejšnjih življenj. Med drugim se spominja, kako je na ramenih nosila težak tovor, ki jo je potiskal k tlom, in opazovala princeso, ki sedi v razkošnem sedežu na hrbtu slona, ki ji služi kot prevozno sredstvo.
NEVERJETNO ZNANJE
Joey je svoja življenja opisala z lahkoto in prepričala znanstvenike, ki tista obdobja proučujejo, da jih resnično pozna, najsi je šlo za egipčansko obdobje in sistem uporabe galaksij, za starodavno tehniko asfaltiranja cest ali pa preganjanje kristjanov v prvem stoletju in rimsko vladavino Nerona.
Dekle se tudi spomni, da je v Južni Afriki živela v začetku 20. stoletja kot vnukinja predsednice Paule Kruger, pa tudi odraščala z dvema možema in celo desetimi otroki. Ta zgodba je v nasprotju z drugimi bolj »sveža« in je zato privedla do preiskave, v kateri je s pomočjo strokovnjakov našla živega domnevnega potomca.
Ko je bila Joey stara le pet let, pa je spoznala starejšo žensko, za katero je trdila, da je bila njena hči. Z žensko, ki je bila takrat stara 90 let, je več ur preživela v poglobljenih pogovorih o svojem nekdanjem življenju. Stara gospa je dejala, da jo je Joey instinktivno spomnila na mamo, in vse, kar ji je kasneje povedala, je le potrdila.
ZNANOST O REINKARNACIJI
Ena izmed najzanimivejših študij reinkarnacije je delo dr. Iana Stevensona »Otroci Mjanmara, ki se obnašajo kot japonski vojaki: možni tretji element osebnosti«, v katerem kar 750 otrok iz Mjanmara trdi, da se spomnijo preteklih življenj, ko so bili vsi japonski vojaki. Nekateri od njih tudi govorijo japonsko, česar se v tem življenju nikakor ne bi mogli naučiti. Zanimivo pa je, da nobeden od otrok ni želel posredovati specifičnih informacij o misijah, v katerih so domnevno sodelovali, kot da še vedno spoštujejo kodeks lojalnosti. Obnašanje teh otrok je nenavadno in vsem skupno: na splošno slabo prenašajo toploto in vlažnost, imajo velik prag tolerance do bolečin, imajo odpor do lastnih rojakov, pritegne pa jih vse, kar je povezano z Japonsko.
PRAVILA
Znanstvenica Antonia Mills je opredelila tri ključna merila za vrednotenje primerov domnevne reinkarnacije, zlasti v primeru najpogosteje proučevanih otrok. Pri vrednotenju tega, kar pravi otrok, morajo biti izključeni vsi dejavniki za sum, da bi mu zgodbo pripovedoval nekdo drug in jo on samo ponavlja. Otrok mora imeti znanja in spretnosti, ki jih v svojem sedanjem življenju ni mogel osvojiti (na primer znanje tujih jezikov, igranje inštrumenta). Podrobno se pregledajo znamenja na koži, ki so lahko znak poškodb iz prejšnjih življenj: ali so res prirojena, in ne pridobljena kasneje.
Podobna vsebina: Na telesih nosimo znamenja ...
