Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje je v okviru svojega prvega delovnega obiska v kateri izmed članic EU v Ljubljani sodeloval tudi na okrogli mizi z naslovom EU in krizno upravljanje: med globalnimi izzivi in domačimi rešitvami, ki so jo pripravili predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju s Slovensko tiskovno agencijo (STA) in Evroatlantskim svetom Slovenije.
Lenarčič je orisal delokrog svojega resorja, ki sloni na dveh stebrih - na zagotavljanju humanitarne pomoči in upravljanju mehanizma civilne zaščite. Njegov cilj je, da bi bila EU po petih letih, ko bo zaključeval mandat, predvsem bolj sposobna zagotavljati hitro in učinkovito humanitarno pomoč ljudem, ki jo potrebujejo.
"Brez ukrepanja bodo posledice podnebnih sprememb neobvladljive"
"Hkrati si želim, da bi bilo takih potreb po pomoči manj. Vendar se zavedam, da je to morda pobožna želja," je dejal komisar. Spričo podnebnih sprememb, ki prinašajo predvsem večjo intenzivnost in pogostost naravnih nesreč, bo teh potreb verjetno več, bo pa skušal doseči, da bo EU bolje pripravljena nanje.
"Brez ukrepanja pa bodo posledice teh pojavov neobvladljive," je opozoril komisar. V tem smislu namerava dejavno podpirati ambicijo nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo komisija "bolj geopolitična" - znotraj bolj povezana in bolj ambiciozna v svetu. "Kar je v skupnem interesu EU, je običajno tudi v interesu Slovenije," je prepričan Lenarčič, ki je resor prevzel s 1. decembrom.
Da bo dosegel boljšo pripravljenost EU na tem področju, bo imel njegov resor v naslednji finančni perspektivi na voljo enajst milijard evrov, od tega štiri milijarde za zagotavljanje mehanizma civilne zaščite. V resorju ima okoli 900 zaposlenih, ki delujejo tudi v 40 državah po svetu, kjer EU zagotavlja humanitarno pomoč.
Humanitarna pomoč je v prvi vrsti namenjena ljudem, ki se znajdejo v kriznih razmerah, in sicer zunaj EU. Unija je največja donatorka tako humanitarne kot tudi razvojne pomoči. Vendar pa to ne sme biti mehanizem za upravljanje npr. z migracijami, je opozoril Lenarčič. "Kdor potrebuje pomoč, jo mora dobiti," je poudaril.
Vendarle pa je zagotavljanje humanitarne pomoči povezano s problemom migracij. Pogoste humanitarne krize namreč pospešujejo migracije, hitra in učinkovita humanitarna pomoč pa tovrstne pritiske zmanjšuje, je prepričan komisar. To področje je sicer v pristojnosti njegovih drugih komisarskih kolegov, s katerimi pa sodelovanje dobro poteka, je pojasnil.
Slovenija v samem vrhu pri zbiranju humanitarne pomoči
Pohvalil je še Slovenijo kot "humanitarno velesilo"; glede na prebivalca je Slovenija v samem vrhu pri zbiranju humanitarne pomoči. Enako pri zagotavljanju civilne zaščite, kjer je v samem vrhu po številu prostovoljnih gasilcev glede na prebivalca. Skromnost zaradi majhnosti zato ni potrebna, je še dejal Lenarčič.
Na okrogli mizi so sicer razpravljali o številnih vidikih zagotavljanja tako humanitarne pomoči kot izkoriščanja evropskega mehanizma civilne zaščite in izkušenj iz različnih naravnih in drugih nesreč. Slovenija je recimo ta mehanizem aktivirala leta 2014 ob uničujočem žledu. Lenarčič pa je moral že tretji dan svoje službe odpotovati v Albanijo, ki jo je prizadel rušilni potres.
Na okrogli mizi so sodelovali še Tatjana Miškova z direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo na zunanjem ministrstvu, namestnik direktorja uprave za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tonin, predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik ter predavateljica na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan.
