Zoran Janković je človek, ki je zaljubljen sam vase in ne verjame nikomur, le sebi. Po naravi je materialist in tukaj si ne more čisto nič pomagati. Življenje ima zelo rad in se trudi, da bi ga izživel. Če ti je Zoran naklonjen, si lahko vesel, ker zna biti zelo dober prijatelj. Sicer je zelo družaben in sproščen v komunikaciji z drugimi. Ga je pa zelo težko prepričati o čem, v kar ne verjame. Za vsak zakaj ima on svoj zato.
Janković kot poslovnež je samo poslovnež, brez srca in duše. Zasebno je okej, pri poslu pa je samo poslovnež. Deluje po načelu daj-dam. Ti meni toliko, jaz pa tebi toliko. In mirna Bosna. V poslu pri njem ni niti trohicesrčnosti, posel je samo posel, vanj ne vmešava ne čustev ne razumevanja za druge. V poslu Janković ne upošteva ne prijateljev in ne družine.
Družina mu je sicer sveta. Ne glede na to, kakšne stvari se dogajajo pri njih doma, iz njegovih ust ne bo prišla niti ena negativna stvar. Družini stoji ob strani ne glede na to, kaj se dogaja. Tukaj zanj ni meja.
Glede njegove zvestobe bi rekla, da je zvest točno toliko kot maček spomladi.
Če se mu ponudi priložnost, jo bo izkoristil; na to gleda kot na nekakšno naravno pot podaljševanja življenja. Ob tem pri njem ni nikakršnih čustev.
Njegova kariera: še vedno bo župan, čeprav bo v prihodnosti pod hudimi sodnimi pritiski. Vidim tudi, da ga kmalu čaka zelo sporen primer. Šlo bo pravzaprav samo za to,da spet dokaže – v narekovajih – da je imel prav. V zaporu ne bo končal, to mu v tem življenju preprosto ni usojeno.
Zdravje: ima težave s pritiskom, kar vpliva tudi na njegovo srce. Vendar tega ne bi nikoli priznal. Je pa tudi človek, ki ne posluša rad zgodb o tujih nesrečah. Po eni strani zna biti zelo čustven, in če česa ne sliši, ga to niti ne more boleti.
