V življenju s sebe »odvržemo« približno 35 kilogramov odmrle kože. Koža je sestavni del našega imunskega sistema in termoregulacijski organ, saj uravnava temperaturo našega telesa, obenem pa je tudi naše največje čutilo. Pa ji, glede na to, kako pomembna je za naše zdravje, posvečamo ustrezno pozornost?
Na nekaterih stičiščih v našem telesu, kot so ustnice, dlani, stopala, roženici in spolovilo, so tudi najgostejši živčni končiči. Odveč je pripomniti, da so to najbolj odzivni deli našega organizma za vse mogoče zunanje stimulacije. Tudi naši lasje in nohti so del kože, ki se sicer manj odzivajo na dražljaje, ker niso prepleteni z živci, pa vendar. Vse, kar se dogaja v našem telesu, zlasti bolezenska stanja, se pokaže prav na naši koži, nohtih in laseh, saj je človek nedeljiva celota v svoji telesni, psihični in duhovni razsežnosti.
Opazujmo svojo kožo
Če se dobro poznamo in opazujemo svoje telo, lahko po stanju kože ugotovimo, v kakšni formi je. Po tem, ali imamo suho kožo, srbečo ali sijočo in mehko povrhnjico, lahko hitro ugotovimo, kaj se dogaja v našem telesu, kakšen odnos imamo do sebe, kako globoke so naše zamere, kakšne strahove skrivamo v sebi ... vse to se, tako ali drugače, izraža na naši koži. Že prvi jutranji pogled v ogledalu nam včasih, ko se zazremo v svoj obraz, pove, kako se počutimo, ali smo dovolj spali, smo se zjutraj zbudili spočiti ali ne. Imamo pod očmi morda temne kolobarje, so naše ustnice povešene navzdol, je koža na pogled usahla ali sijoča – vse to in še marsikaj nam lahko pokaže, kakšna noč je bila za nami. Slovenci nismo ravno zdrav narod, to vemo vsi. Pa ste vedeli, da se 30 % Slovencev ves čas praska? Zaradi stresnega življenja ima 40 % Slovencev kronične težave s kožo. Ogromno je okužb, dermatitisa, mozoljavosti, različnih kožnih alergij, izpadanja las, glivičnih obolenj, čedalje več je luskavice … Če naše zdravje ni uravnoteženo, so kožna obolenja širokega spektra odgovor našega telesa na dogajanje znotraj nas.
Kako diši vaša koža?
Eden od poglavitnih kazalnikov našega zdravstvenega stanja je tudi telesni vonj. Včasih sami sebi dišimo – pa tu ne mislim na razne dišave, s katerimi se dnevno polivamo, da prikrijemo svoj naravni vonj. Vsako telo ima svoj specifični vonj, zato nam nekateri ljudje naravno dišijo, drugi pa ne. Moški imajo že sami po sebi močnejši vonj kot ženske. Po tem, kakšen vonj oddajamo, pa lahko celo določimo, ali smo zdravi oziroma ali se v našem telesu morda dogajajo kakšne bolezenske spremembe. V telesu namreč ves čas potekajo kemijske reakcije kot posledica dela normalnega metabolizma, in vonj telesa je tudi eden od kazalnikov tega dogajanja.
Stres je naš največji sovražnik
Z okoljem se naša koža sporazumeva tako, da tvori različne vonjave, ki nekatere odbijajo, druge privlačijo. Zato sploh ni čudno, da naša koža tudi najbolje pokaže naše zdravje. Stres je njegov glavni sovražnik in je tudi ključni povzročitelj bolezni v organizmu. Napadi stresa na telo so lahko fizičnega ali psihičnega izvora. Bolezenske celice, tudi kancerogene, pa se vedejo drugače, imajo drugačen metabolizem in zato tudi proizvajajo drugačen vonj.
Živalski nos odkriva bolezni
A vendar so ti vonji kože preveč subtilni, da bi jih lahko naš nos takoj zaznal. V svetu pa že dolgo izvajajo teste s živalmi, zlasti s psi, da jim ti lahko s svojim izostrenim vohom pomagajo diagnosticirati bolezni, kot sta primer diabetes ali rak. Natrenirani psi lahko pri neki osebi z 90-odstotno verjetnostjo odkrijejo raka. Pomen teh testov je zgodnje odkrivanje kancerogenih bolezni, znanstveniki pa so prepričani, da bi tudi s to metodo lahko pripomogli k nižji stopnji smrtnosti zaradi raka. Vendar psi niso edine živali, ki lahko zavohajo nekatere bolezni pri ljudeh. Znanstveniki menijo, da imajo podobne sposobnosti tudi vinske mušice. Na nemški univerzi v Konstanci so pred leti delali poskuse z muhami in mušicami ter odkrili, da se ob rakavih celicah oboje nenavadno vedejo.
Vonji nekaterih bolezni
Dolgoletne raziskave človeških vonjev so znanstvenike že privedle do nekaterih ugotovitev. Če se povohate in v nosnicah zaznate rahel vonj po laku za nohte, je to lahko prvi znak, da imate diabetes. Če na sebi zavohate vonj sveže ribe, je velika verjetnost, da imate težave z jetri.
Če ima vaša koža vonj po svežem mesu oziroma mesnici, ste morda zboleli za zlatenico, pa tega sploh ne veste. Vonj amonijaka razkriva, da imate težave z mehurjem ali okužbo sečil. Vonj telesa po kisu je lahko znak, da ste zboleli za shizofrenijo, iz vonja kože po sveže pečenem kruhu pa lahko sklepate, da imate tifus. Vonj postanega piva vas morda opozarja tudi na to, da se v telesu dogaja vnetje – najpogosteje gre v tem primeru za okužbo limfnih vozličkov.
Elektronski nos
Vsaka bolezen se lahko, poleg drugih znanstvenih metod, diagnosticira tudi po vonju. Človeški nos sicer ni tako občutljiv kot živalski, vseeno pa se znanstveniki veliko ukvarjajo s posebnim izumom, ki so ga poimenovali »elektronski nos«. Gre za posebno napravo, ki je sposobna razbrati, na kaj spominja vonj bolne osebe. Z zadnjimi testi so recimo dokazovali, da lahko iz vonja pacientkine kože oziroma njene sape odkrijejo raka dojke. Kdaj bodo elektronske nosove množično uporabljali, še ni znano, za zdaj jih poskusno uporabljajo v nekaterih ameriških zdravstvenih ustanovah. Elektronski nosovi bodo znatno olajšali diagnosticiranje številnih bolezni, saj bodo zdravniki rezultate testa lahko prebrali v pičlih desetih minutah. Še pomembnejše pa je, da se bomo v prihodnosti s takšno metodo lahko izognili marsikateremu dolgotrajnemu, napornemu in bolečemu testu, pa tudi rentgenskim žarkom se po nepotrebnem takrat ne bo treba več izpostavljati.
