Ko nam prek znanstvenih raziskav in svoje dolgoletne terapevtske prakse utemelji nerazumevanje bolezni s strani sodobne medice, ki zdravi simptomatsko, nas popelje v spoznavanja organizma kot energijskega telesnega sistema.
Povzeli smo nekaj njegovih besed – v upanju, da padejo na plodna tla in nas s tem naredijo neplodne za bolezni.
Nedvomno medicina v današnjem času dosega velike rezultate. Njena glavna naloga je odkrivanje bolezni v svoji začetni fazi, kar naj bi jo pripeljalo do večje učinkovitosti. Velik problem medicine je ravno nerazumevanje bolezni, vzroka za nastanek bolezni, in vsega tistega, kar moramo narediti, da se bolezen ne pojavi. Velik napredek je bil že to, da so se zdravniki začeli zavedati, da je zdravljenje posameznih organov – simptomatsko zdravljenje, zelo neperspektivno, ker je vedno obolel cel organizem. Iz tega lahko sklepamo, da je potrebno zdraviti organizem v celoti in ne simptomatsko kot doslej. Iz teh razlogov se povečuje interes za vzhodnjaške tehnike zdravljenja, ki pri zdravljenju obravnavajo celo telo. Tudi medicina se že srečuje in vse bolj poskuša razumeti tradicionalno kitajsko medicino, indijsko in tibetansko ter druge. Besede kot energijski meridijani in kanali, čakre in podobno niso več tako tuje. Razumevanje organizma kot energijsko telesnega sistema je vedno bolj prisotno tudi v medicini.
Po vzhodnjaškem razumevanju človeka je človek v prvi vrsti energijsko telo, ki vzajemno deluje s celim Vesoljem.
Prišli smo do spoznanja, da pri telesnih boleznih najprej oslabi imunski sistem. Ta pa je povezan z energetiko organizma in je tudi popolnoma odvisen od nje. Zaradi tega je nadaljnja perspektiva medicine v natančni diagnostiki in njenem vplivu na energetiko organizma.
Dejstvo je, da naša zavest in psiha v veliki meri določata zdravstveno stanje organizma. Ko ne pomagajo več nobena zdravila, lahko pomaga le še sprememba energetike preko psihe in naše zavesti. Pri človeku je raven zavesti bistveno večja kot pri živalih, zato je tudi vpliv zavesti na naše zdravje temu primerno večji. Zaradi tega brez dobrega poznavanja zakonov obstoja človeške psihe ne bo možen harmoničen razvoj moderne medicine.
Do prvih velikih odkritij na tem področju sta že zdavnaj prišla Mesmer in Freud, ki sta dokazala, da globinske podzavestne strukture živijo in se razvijajo po svojih zakonih, ki jih ne moremo kontrolirati, ker se jih ne zavedamo. Stres, ki ga enkrat doživimo, ki ostaja znotraj nas in nikoli ne odide, lahko sčasoma povzroči nastanek bolezni. Iz tega lahko sklepamo, da na bolni organ ali organizem zraven zdravil in z fizioterapijo lahko delujemo tudi energijsko in celo na daljavo. Za medicino je pomembno dejstvo, da je za razvoj pravočasne diagnostike potrebno poznavati metode, ki prepoznajo informacijsko-energijsko stanje organizma.
Pri človeku je raven zavesti bistveno večja kot pri živalih, zato je tudi vpliv zavesti na naše zdravje temu primerno večji.
Pred človeštvom se nahajajo zelo resni problemi in od tega, kako jih bomo uspeli rešiti, je odvisna tudi naša prihodnost. Na splošno so ljudje prepričani, da so naši glavni problemi ekologija, nevarnost od nuklearne vojne in druge zunanje nevarnosti. Glavni vzroki naših nezadovoljstev in problemov pa se nahajajo znotraj nas. Da bi spremenili svet, se moramo spremeniti mi sami. Spremeniti sebe pa je veliko težje, kot se to na prvi pogled zdi, saj trenutno nimamo pravega vzvoda, sredstva ali sistema za radikalno spremembo razmišljanja, pogleda na svet in lastne duhovnosti. Da pa bi lahko spremenili sebe in posledično tudi svet okrog nas, ga moramo najprej razumeti. Šele razumevanje sveta odpira vrata njegove spremembe.
Z dolgoletnimi raziskavami, ki so bile potrjene v terapevtski praksi, lahko določimo mehanizem, ki povezuje misli, čustva in obnašanje človeka z njegovo boleznijo in boleznijo njegovih otrok.
V mehanizem karme smo vsi vključeni.
Človek ni samo fizično telo, sestavljen je tudi iz večih informacijsko-energijskih plasti, ki so med sabo tesno povezane. Pomembno je, da razumemo, da je fizično telo omejeno oziroma ga določajo prostorske značilnosti. Za razliko od njega informacijsko – energijske plasti (biopolje) določa čas. Fizično telo se širi skozi prostor, biopolje pa skozi čas. Kadar s svojimi mislimi, čustvi, besedami ali dejanji delujemo na fizično telo, istočasno delujemo tudi na biopolje, ki se razteguje skozi čas. Enostavno rečeno, s svojimi mislimi, čustvi in vsem ostalim delovanjem vplivamo na svojo prihodnost, ker je le – ta odvisna od našega sedanjega delovanja.
Ko ne pomagajo več nobena zdravila, lahko pomaga le še sprememba energetike prek psihe in naše zavesti.
Z našim nerazumevanjem Vesolja in kršenjem višjih zakonov povzročamo deformacije in celo razpad struktur biopolja. S tem tudi ustvarjamo zelo močne negativne programe, ki avtonomno živijo v biopolju človeka. Sedaj nam je že jasno, da naše misli ustvarjajo informacijski sistem, v katerem obstaja veliko število avtonomnih programov, od katerih so eni pozitivni - koristni, drugi pa negativni - škodljivi. Za nas predstavljajo programi, programi destrukcije in zla poseben problem, ker delujejo neodvisno, po svojih zakonih.
Raziskave in poglobljene analize, ki so jih opravili ljudje s posebnimi sposobnostmi (ekstrasenzoriki) na področju biopolja človeka, kažejo na to, da v biopolju ljudi in tudi celega človeštva obstaja ogromna masa močnih avtonomnih samouničevalnih programov, ki smo jih ustvarili skozi ves čas obstoja človeške civilizacije. Ti programi delujejo kot bolezni in niso odvisni od naše kontrole. Imajo sposobnost premeščanja iz enega v drugo biopolje in lahko dobijo podporo tudi iz centralnega biopolja programov za človeštvo ali manjših socialnih skupin. Programi so lahko nevtralni (v latentnem stanju) in se v določenih pogojih aktivirajo. Takoj ko človek vključi negativne misli ali čustva, se lahko aktivirajo. Aktivacija se začne najprej na višjih ravneh zelo spečifično glede na naravo naših misli in čustev. Ker pa ljudje večinoma nimajo razvite sposobnosti kontrole na teh ravneh, se proces aktivacije odvija neopazno, na ravni informacijskih struktur, potem pa se postopoma spušča na energijsko in telesno raven.
To pa je začetek bolezni in bi jo lahko imenovali kar »energijski virus« ali »virus« destrukcije, ki se začne aktivno obnašati in vključevati programe uničenja človeka. Vključujejo se programi, ki v človeku že obstajajo. Vse, kar se v telesu dogaja, pozneje lahko razumemo kot posledico in ne vzrok bolezni. Ko človek kot del biopolja krši zakone na višjih ravneh, je to za njega in za celotno človeštvo odmik od evolucijske poti. Njegova energijska struktura se deformira, pride do preboja zaščite in na ta način postane lahek plen “virusa”, ki opravlja funkcijo sistema kazni. Ta kazen se manifestira zelo individualno, infekcija (»virus«) se začne naglo širiti, začnejo se formirati nove strukture biopolja. Ker sta telo in duh enotna informacijsko–energijska struktura, infekcija na najvišji ravni najprej uničuje dušo človeka in se potem spušča na telo, kar mi prepoznamo kot bolezen. Vsako simptomatsko zdravljenje telesa brez ozaveščanja vzrokov, ki so pripeljali do bolezni, je na daljši čas škodljivo. Bolezen ali prestavljamo časovno na druge organe, v druga življenja ali pa jo zdravilec prevzame nase in na svoje najbližje. Vsa sreča, da v današnjem času medicina še ne zmore pozdraviti vseh simptomov bolezni, ker bi to povzročilo duhovni razpad človeštva. Ali povedano drugače: V primeru, če bi bili ozdravljivi vsi simptomi, se iz bolezni ne bi nič naučili in bi še naprej kršili duhovne zakone – delovali v nasprotju z interesom celote.
Stres, ki ga enkrat doživimo, ki ostaja znotraj nas in nikoli ne odide, lahko sčasoma povzroči nastanek bolezni.
Močan stres, nestrinjanje z nečim ali žalovanje za preteklostjo, ki so tudi močno čustveno podprti, ostanejo v naši podzavesti, ker pa povzročajo deformacije struktur biopolja, povzročajo resne bolezni. Če nismo ugotovili in ozavestili vzrokov za pojavo bolezni, ne smemo opraviti energijske korekcije v strukturah biopolja, ker se bo ta pojavila na kakem drugem mestu.
